Pomensko razlikovanje med izrazoma »področje« in »območje«
-
Vprašanje:
Slovarji navajajo pri obeh izrazih – področje in območje – prvi pomen v smislu prostora.
Ali bi lahko besedi razlikovali: območje v smislu prostora, področje v smislu dejavnosti?
Očitno je v tem smislu že prihajalo do sprememb v preteklosti, a se nobena raba očitno do danes ni pomensko zožila:
»Podobno velja za področje, čeprav manj pogosto, ker ga pač modno območje bolj izpodriva.« (Vir. Geografski vestik, 1999)
Kako je s tem?Odgovor:
V SSKJ2, prenovljeni izdaji splošnega slovarja slovenskega jezika, zaporedje pomenov pri samostalnikih območje in področje ni več tako, kot ga navajate in kot je res bilo še v SSKJ. Za območje je kot prvi (tj. najpogostejši ali osnovni) pomen navedeno 'ozemlje z določenimi značilnostmi', za področje pa 'celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost' (v SSKJ je bil ta pomen šele na tretjem mestu).
Sprememba v slovarskem prikazu temelji na dejanski rabi. Gradivo korpusa Gigafida npr. kaže, da se samostalnik območje najbolj tipično pojavlja v zvezah, ki imajo teritorialni pomen (evrsko območje, zavarovano območje, obmejno območje, ciklonsko območje, poplavno območje ipd.); samostalnik področje pa v zvezah, ki označujejo neko dejavnost ali pojavnost (delovno področje, čustveno področje, gospodarsko področje, občutljivo področje, kulturno področje).
Še vedno se v rabi pojavljajo tudi zveze, ki kažejo na pomensko prekrivnost obeh izrazov, a je pogostnost močno v prid zgornji delitvi pomenov. Za vse zglede iz slovarja, kjer gre za teritorialni pomen (npr. gozdnato območje/področje, potresno območje/področje, dvojezično območje/področje ipd.), korpusno gradivo kaže, da je raba močno v prid samostalniku območje. Pri pomenu dejavnosti ali pojavnosti je enako, razmerje med zgledi iz SSKJ (npr. področje/območje znanosti, raziskovalno področje/območje, duhovno področje/območje ipd.) je izrazito v prid samostalniku področje.
Tina Lengar Verovnik (december 2016)
