Katere vrste tvorjenka je pridevnik »okrogel«?



  • Vprašanje:

    V katero skupino tvorjenk spada beseda okrogel?

    Odgovor:

    V slovenskem besedotvorju, kakor je predstavljeno na srednješolski in tudi fakultetni ravni, so postopki, po katerih pridemo danes do tvorjenk, videti sorazmerno jasni: predstavljajo možne poti do novih tvorjenk iz sestavin, ki so v jeziku na razpolago, večinoma pa utemeljujejo in razlagajo stare, obstoječe tvorjenke. Zaradi šolske rabe, ki teži k nazornosti, posploševanju in zapomnljivosti, hkrati pa k razvidni produktivnosti besed v sodobnosti, je to razumljivo: pridevnik zastonjski je izpeljan iz prislova zastonj in obrazila -ski, pridevnik človekov iz samostalnika človek in obrazila -ov, samostalnik očenaš je sklop iz samostalnika oče in pridevnika naš itd. (Najširše so besedotvorni postopki za današnji knjižni jezik predstavljeni v Slovenski slovnici (1976, 2004) Jožeta Toporišiča.)

    Vendar pa mnogih tvorjenk ne moremo zanesljivo predstaviti z razvidnimi postopki, ki delujejo danes v knjižnem jeziku. Mnoge besede, tako tvorjene kot netvorjene, namreč živijo naprej iz praslovanščine, za katero zgodovinsko jezikoslovje posamezne oblike lahko kdaj zato samo rekonstruira, marsikdaj pa nam niti poznavanje zgodovine jezika in jezikov ne pomaga do zanesljivih odgovorov: primeri, ki se jim s stališča današnjega knjižnega jezika lahko le nekoliko približamo, so tvorjenke delavec, delavski, kisel, medel, mrzel, nagel, ohol, podel, svetel, topel, vesel ipd. Pri njih pomagajo etimološki slovarji, tudi tisti za tuje jezike: Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5 (1976–2007) Franceta Bezlaja ali Slovenski etimološki slovar Marka Snoja (katerega tretja izdaja iz leta 2015 je dosegljiva tudi na portalu Fran) ali Besedotvorje slovenskega jezika 1–4 (1950–1959) Antona Bajca.

    Iz teh in drugih del ugotavljamo, da formalne in pomenske ustreznice pridevnika okrogel obstajajo tudi v drugih slovanskih jezikih:

    • hrvaško-srbsko je okrugao,
    • češko okrúhlý, okrouhlý,
    • slovaško okrúhly,
    • poljsko okrągły,
    • rusko okruglyj,
    • brez začetnega o- starocerkvenoslovansko krǫglъ,
    • ukrajinsko kruglij.

    Iz tega lahko sklepamo, da je beseda okrogel nastala še pred nastankom slovenščine, kar pa za določanje njene tvorjenosti s sinhrono besedotvorno analizo ni odločilno. Važno je predvsem to, da se danes v slovenščini ne da dokazati njenega besedotvornega predhodnika kot besedotvorne podstave in besedotvornega vzorca, po katerem je nastal. Čeprav ima pridevnik v slovenščini svojo besedno družino krog, okrog, krožiti, krožišče, obkrožiti itd., za nobenega od besednodružinskih členov ni mogoče dokazati, da predstavlja besedotvorno podstavo pridevnika okrogel, ker npr. v slovenščini pripona -əl, s katero bi se tvoril pridevnik iz samostalnika okrog ipd., ni dokazljiva. Temeljna pogoja za prepoznavanje sinhrone tvorjenosti sta živ besedotvorni vzorec (z jasno prepoznano funkcijo) in ob tvorjenki obstoj besedotvornega predhodnika.

    Zato se slovenske besede okrogel ne moremo lotevati z današnjo, sinhrono besedotvorno analizo.

    Peter Weiss, Metka Furlan (januar 2017)