Zapisovanje šahovskih potez



  • Vprašanje:

    Kako bi pravopisno pravilno zapisali niz šahovskih potez?

    Ali takole:
    1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 (brez presledka med števko s piko in potezo)

    Mogoče takole:
    1. e4 e5 2. Nf3 Nc6 (s presledkom med števko s piko in potezo)

    Kaj pa, ko se niz začne s potezo črnega igralca in se mora uporabiti tripičje:
    1. ... e5 (še najbolj pravilno, ampak v šahovskih knjigah bi to zasedlo preveč prostora)
    ali
    1...e5 (zelo čudaško, ampak v angleških šahovskih knjigah že ustaljeno)

    Kako je z zapisovanjem šahovskih potez v slovenskem pravopisu?


    Odgovor:

    Priporočljivo je, da se v šahovskem zapisu v slovenščini za piko (v vrstilnem števniku) piše presledek, tri pike pa na način 8. ... g6.

    Utemeljitev je takale.

    Presledek za piko. V šahovskem zapisu (notaciji) se za številko poteze s piko (to je vrstilni števnik: ‘prva poteza’, ‘druga poteza’ ...) piše presledek, sledi pa zapis poteze v katerem od različnih sistemov. To velja v vseh primerih, pa najsi so poteze belega, ki je prvi zato, ker partijo vedno tudi začne, in črnega zapisane v vrstici tekoče

    1. e4 c5 2. Sf3 Sc6 3. d4 cd4: 4. Sd4: e6 5. Sc3 Dc7 6. f4 a6 7. Le3 Lb4 8. Dg4

    ali pa vsaka v svoji vrstici:

    1. e4 c5
    2. Sf3 Sc6
    3. d4 cd4:
    4. Sd4: e6
    5. Sc3 Dc7
    6. f4 a6
    7. Le3 Lb4
    8. Dg4

    Tri pike. V zapisu in objavi poteka partije, v konkretnem primeru Albina Planinca proti Milanu Matuloviću v Novem Sadu leta 1965 (tule povzeto iz knjige Slovenski šah: mojstri šaha, partije, problemi, zgodovinski prikaz, Ljubljana, 1972, str. 54–55 – Planinec je nasprotnika matiral), zgoraj zapisani 8. potezi belega z damo v novem odstavku sledi Planinčev komentar: »Moja nova poteza v Florovi sicilijanki, s katero sem želel presenetiti nasprotnika.« S tremi pikami (v računalniškem zapisu s tremi dejanskimi pikami kot »...« ali z na videz enakim znakom »…« s šestnajstiško kodo 2026) se zato v nadaljevanju šahovskega zapisa za vrstilnim števnikom in presledkom označi že odigrana poteza belega (torej izpust njegove poteze), ki je razvidna iz zapisa pred tem:

    1. ... g6 9. Dh4 Le7

    Pri zapisu v stolpcu seveda takole:

    1. ... g6
    2. Dh4 Le7

    Zapis »8... g6«, takoj za številko torej s tremi pikami namesto pike, ki pomeni vrstilni števnik, je v slovenščini slabo pregleden, saj onemogoča branje vrstilnega števnika. Priporočeni način ima pri nas dolgo tradicijo in tako praviloma zapisujejo šahovske partije v našem sosedstvu, npr. v nemščini. V angleščini je pisanje vrstilnih števnikov s številkami drugačno (1st, 2nd itd.): v piki takoj za številko angleško pišoči ne vidijo dodatnega signala in jo za svojo posebno rabo zato zlahka spremenijo v tri pike. Tak zapis je v slovenščini zato nadvse priporočljivo spremeniti (»prevesti«) v za naše okolje ustreznejšega, čeprav je daljši, vendar za vsega dva znaka: za piko in presledek.

    Brez vejice med potezami. Nekateri pred številko nove poteze v tekoče zapisanem zaporedju potez pišejo vejico, ki pa je odveč. Čisto na koncu zapisa zato tudi pika ni potrebna, npr.:

    30. Dh7:+! Kh7: 31. Th3 mat ali
    30. Dh7:+! Kh7: 31. Th3++ ali
    30. Dh7:+! Kh7: 31. Th3# ali
    30. Dh7:+! Kh7: 31. Th3 1:0

    Izjema je lahko ena sama: če je takoj za zadnjo zapisano potezo zapisan besedilni komentar, ki se konča s piko:

    1. Le4:+ Kh8 51. d5 Sd5:. Beli se vda.

    Pa še tu je pika za zapisom zadnje poteze nepotrebna, če je komentar v tekočem zapisu drugačen od zapisa poteze (polkrepka ali ležeča pisava ali druga barva pisave) ali če je v stolpčnem zapisu naveden v novi vrstici:

    1. Le4:+ Kh8
    2. d5 Sd5:
      Beli se vda.

    Slovenski pravopis kot zbirka pravil za pravilno pisanje besed, ki je lahko razširjena s slovarjem, zaradi omejenega obsega in ozkega namena ne bo nikoli mogel zajeti vseh rab v čedalje obsežnejših strokah, ki so pravopisno lahko celi svetovi zase. Za to bodo še naprej potrebna specializirana dela, kot je za pisanje v tehniških strokah recimo knjiga Andreja Šmalca in Jakoba Müllerja Slovensko tehniško izrazje: jezikovni priročnik (Ljubljana, 2011). Sploh temeljna šahovska dela, npr. učbeniki ali pregledi, naj bodo pisana na čim širše sprejeti osnovi in naj uveljavljajo najboljše rešitve, vplivni pa so lahko tudi šahovski kotički, kakršen ob torkih izhaja v Delu. Do poskusov uveljavljanja drugačnih navad bo prihajalo zaradi vpliva predvsem mnogih v angleščini zapisanih potekov partij, vendar lahko skrbni pisci in uredniki nakazane posebnosti ob vsem drugem hitro prilagodijo slovenski rabi.

    Peter Weiss (januar 2017)