Izgovor in zapis besede »vekanje«



  • Vprašanje:

    Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?


    Odgovor:

    Jože Toporišič, ki je ta pojem v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' vzpostavil, je na predavanjih in v svojih delih (npr. Besedjeslovne razprave, 2006) najpogosteje uporabljal zapis vekanje, v zgodnejših obdobjih tudi v-kanje ali ve-kanje [vəkanje] (vedno izgovorjeno s polglasnikom).

    Utemeljitev zapisa vekanje (torej brez vezaja) je verjetno naslednja, da po analogiji z elkanjem, akanjem, slekanjem (izgovor s namesto š) pišemo tudi vekanje. Vezaj najdemo sicer v starejših zapisih, npr. v-kanje ali ve-kanje (kot pri nekaterih piscih el-kanje oz. l-kanje), a je vse bolj redek.

    Izgovor s polglasnikom v prvem zlogu je utemeljen tudi motivacijsko, saj vekanje označuje nezborno, hiperkorektno glasovno realizacijo predloga v kot [və]. Izgovor z ozkim [é] pa bi bil problematičen tudi zato, ker bi bila beseda v tem primeru enakoglasnica z glagolnikom vékanje, ki pomeni 'glasno jokanje'.

    Čeprav v javni rabi slišimo tudi izgovor z ozkim e, tj. [vékanje], oba strokovnjaka za pravorečje, dr. Hotimir Tivadar (Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku, SRL 1999) in dr. Tina Lengar Verovnik, člana Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, menita, da je izgovor polglasniški, ta polglasnik pa je zapisan z e, torej vèkanje [və̀kanje].

    Helena Dobrovoljc, Marko Snoj (januar 2017)