Kako pisati: »brexit« ali »breksit«?



  • Vprašanje:

    Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.


    Odgovor:

    Samostalnik brexit je bil že sprejet v Sprotni slovar slovenskega jezika. Kolegi, tj. sodelavci pri tem nenormativnem slovarju, so se ob sorazmerno kratkem obstoju te besede odločili za citatni zapis z x (brexit), pri čemer so upoštevali predvsem stanje na spletu.

    Glede samostalnika brexit/breksit in podobnega, že prej vključenega v sprotni slovar (SSSJ) – grexit/greksit ter najnovejšega potencialnega frexit/freksit imamo več upravičenih zadreg.

    Pri občnih poimenovanjih se kaže izrazita težnja po čimprejšnji pisni podomačitvi glede na izgovor, z vmesnim obdobjem, ko obstaja pisna dvojnica (npr. squash in skvoš). Le v redkih primerih posamezne izraze zaradi glasovnih ali zapisovalnih posebnosti izvornega jezika težko pisno podomačimo (tak je npr. make-up, kjer podomačitev mejkap ni polno zaživela; podobno tudi kerling, ki je glasovno predaleč od izvornega curling).

    Izraz brexit sicer ni te vrste, je pa možnost, da se bo pisno podomačil, manjša zaradi tega, ker v tej prekrivanki tipa jogalates najverjetneje načrtno ohranjamo exit, da bi poudarili najbolj razširjeni prvotni pomen. Podobno kot ohranjamo x v besedi taxi v javnih napisih oz. na vozilih.

    Navadno pisno podomačitev tovrstnih besed narekujejo tudi nadaljnje tvorjenke, npr. taxi/taksi > taksist, taksimeter …, ki jih za brexit zaradi pomanjkanja aktualnega korpusnega orodja lahko le ugibamo ali iščemo prosto po spletnih novičarskih portalih. Za zdaj kažejo na ohranjanje prvotnega zapisa in potrjujejo odločitev v sprotnem slovarju:

    • Trumpovo približevanje brexitovski Veliki Britaniji lahko še spodbudi podobne trende v nekaterih drugih državah EU (Delo)
    • Histerični brexitski tabor vidi proevropske “sovražnike ljudstva” tudi med sodniki. (Dnevnik)
    • Postal je brexitar z namenom, da postane premier brez volitev. (RTV.slo)
    • Prej ali slej nam bo jasno, zakaj so Shakespearovi prapravnuki brexitirali. (Delo, komentarji bralcev)

    Že zdaj je očitno, da brexit ne bo zatonil tako hitro v pozabo kot njegov predhodnik grexit. Nadaljnji proces britanskega umika iz EU bo zagotovo prinesel večjo pogostnost rabe in še več izrazja, tvorjenega iz osnovne besede, sčasoma pa tudi podomačitev. Za zdaj je spodbudil grexit le nastanek podobnih besed, npr.:

    • Če se Popovič bolje znajde z računi kot inženirji, ministri in komisarji, je res čas za slexit.
    • V NSi po besedah poslanca Jožeta Horvata cenijo napore pogajalcev za pomoč Grčiji in so zadovoljni, da je termin greksit nadomestil termin aleksit.

    Omenimo še izgovarjavo:
    Če redki primeri, v katerih je angleškemu x poiskana najbolj navadna prečrkovalna možnost, kažejo na podomačitev s ks (breksit), pa je sicer slišati tako [bréksit] kot [brégzit], kar potrjujejo tudi govorci na portalu Forvo. Če se bo v prihodnje uveljavil zapis breksit, bo to zagotovo vplivalo tudi na še bolj zvesto branje po črki [bréksit].

    In še na kratko odgovor glede zapisa:
    Glede na široko uveljavljenost zapisa brexit v rabi bi predpisovanje podomačenega breksit pomenilo neupravičen poseg v aktualno jezikovno prakso. Vendar pa osamljeni poskusi podomačenih zapisov vendarle pričajo o zavesti, da se občnoimensko izrazje načeloma pisno domači, zato je trenutno – tudi zaradi pomanjkanja gradiva – upravičeno kodificiranje dvojnice: brexit/breksit.

    Pri tem omenimo še pomisleke, da je brexit/breksit poimenovanje enkratnega dogodka, zato bi bilo potencialno mogoče razmišljati tudi o njegovem lastnoimenskem značaju. Vendar tudi pri poimenovanjih enkratnih zgodovinskih dogodkov, ki jim pripisujemo ustaljeni skupek predstav, to zadostuje za nastanek slovarskega pomena in s tem občnoimenski značaj.

    Helena Dobrovoljc, Domen Krvina, Tina Lengar Verovnik (februar 2017)