×

Pomenska razlika med glagoloma »topiti« in »taliti«




  • Vprašanje:

    Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.

    <http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>

    <http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>

    1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile

    Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.




    Odgovor:

    V geslu topiti je na prvem mestu naveden pomen, ki je tudi s fizikalnega stališča terminološko točen. Vendar živ jezik ni strokovni jezik, zato imajo besede lahko po več bolj ali manj medsebojno povezanih pomenov, in tako je tudi tu. Glagol topiti v živem (nefizikalnem, nekemijskem strokovnem) jeziku pomeni tudi 'taliti' – konec koncev je to skoraj njegov prvotni, etimološki pomen, ki je »segrevati«. Soroden je namreč s pridevnikom topel.

    Marko Snoj (januar 2013)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.