Zakaj pravimo »Srbkinja« in ne »Srbinja«?

[Moderator]

Vprašanje:

Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?

Odgovor:

Delno smo na vprašanje odgovorili že ob iskanju razlogov za poimenovanje Romkinja, kar lahko preberete na naslovu: Kako se imenuje pripadnica Romov?.

Pri iskanju imena za pripadnico srbskega naroda oz. prebivalko Srbije sicer nimamo toliko različic kot pri pripadnici romskega naroda (Rominji, Romki oz. Romkinji), temveč se je uveljavila le ena možnost – Srbkinja, sramežljivo pa se v rabi pojavlja tudi že Srbinja.
Kot smo navedli že v citiranem odgovoru: gre za tvorbo, ki je nastala pod vplivom bližnjega slovanskega jezika. Ime je bilo sicer zabeleženo že v 19. stoletju (tudi kot varianta Serbkinja):

Ljubil je neko Srbkinjo in jo imel za ženo. Porodila mu je sina in hčer in Ferhadbeg je bil vesel, kteri ljubimec bi pa tudi ne bil, kedar ga nadari žena s sinkom in hčerjo? (Jurij Vranič, Mahmud, 1870)

Slovenski pravopis 2001 navaja sicer še eno različico prebivalskega imena – Srbijanka, ki jo v slovarskem gnezdu pojasnjuje takole:

Srbijánec -nca m s -em preb. i. (ȃ) |pripadnik Srbov iz ožje Srbije|
Srbijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
srbijánski -a -o (ȃ)
Srbijánčev -a -o (ȃ)

Vendar pomensko razlikovanje, kakršno opisuje slovar, med govorci slovenščine in tudi govorci srbščine ni uveljavljeno, nekateri Srbi izraz Srbijanec pojmujejo kot slabšalen ali žaljiv.

V novejšem gradivu pa opažamo tudi različico, ki jo predlagate, torej Srbinja. Uporabil jo je npr. jezikoslovec, pisatelj in prevajalec Andrej Ermenc Skubic v romanu Grenki med:

Duane jo na videz pozna. Ve, da je po rodu Bosanka ali Srbinja; že večkrat jo je slišal, kako se je spodaj pred stopniščem pogovarjala s prijateljico, suho svetlolasko, ki je stanovala v njunem bloku, v jeziku, ki ga ni kaj prida razumel.

Z dlje časa trajajočo rabo v različnih sobesedilnih kontekstih bo ime sprejeto tudi v normativne referenčne slovarje sodobne slovenščine.

Helena Dobrovoljc (februar 2017)