Prislovno določilo ali predmet?



  • Vprašanje:

    Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.

    Odgovor:

    Ob razčlembi podanega primera Pred učiteljico slovenščine [KJE – okoliščine dejanja: prislovno določilo kraja] (on/ona) [zakriti > logični OSEBEK] vedno [KDAJ – okoliščine dejanja: prislovno določilo časa] išče [DEJANJE: povedek] prave besede [DOPOLNILO: (tožilniški) predmet] vidimo, da pred učiteljico slovenščine, enako kot prislov vedno, res predstavlja okoliščine dejanja, in sicer kraj dejanja (prislovno določilo kraja) – povsem enako kot npr. v Pred tablo vedno išče prave besede.
    (Ne)živost samostalnika (učiteljica/tabla) v prislovnem določilu kraja pri tem ne igra vloge.

    V drugem podanem primeru pa je drugače: Pred učiteljico slovenščine [DOPOLNILO: predložni predmet] mu [logični OSEBEK] je [DEJANJE/2: vez] vedno [KDAJ – okoliščine dejanja: prislovno določilo časa] nerodno [DEJANJE/2: povedkovnik]. Tu namreč pred učiteljico slovenščine predstavlja dopolnilo zveze "biti nerodno" z logičnim osebkom [komu] v dajalniku v pomenu 'imeti neprijeten, neugoden občutek zaradi zunanjega pričakovanja, izpostavljenosti' (prim. tudi http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=neroden); podobno velja za zvezo "biti (koga) sram" [pred kom] (prim. tudi http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=sram).
    Da ne gre za okoliščine dejanja (prislovno določilo kraja), kaže tudi dejstvo, da jih ob že navzočih časovnih okoliščinah (vedno) lahko dodamo, npr. Pred tablo/v razredu/na hodniku mu je vedno nerodno/ga je vedno sram pred učiteljico slovenščine. Vsekakor pa mora v predložnem predmetu kot dopolnilu zveze "biti nerodno"/"biti sram" vedno stati oseba, pred katero je komu lahko nerodno/lahko občuti sram. Zato v primeru Pred tablo/kamerami mu je nerodno/ga je sram [pred kom neimenovanim] ne gre za predložni predmet, temveč prislovno določilo kraja.

    Za dvostavčno poved, ki jo navajate (gre za razvijanje povedi, ne golo pretvorbo), pa velja, da če pred učiteljico slovenščine stoji v odvisniku, je v odnosu do dejanja v njem (stati), ne pa do dejanja v glavnem stavku, in je zato v vlogi prislovnega določila kraja (stati pred učiteljico slovenščine). Če pa bi stal ob "biti nerodno" v glavnem stavku (npr. Kadar stoji pred tablo, mu je vedno nerodno pred učiteljico slovenščine), bi šlo za predložni predmet.

    Če povzamemo:
    Bistveno vlogo pri tem, ali kaj ob dejanju (povedku) stoji v funkciji (predložnega) predmeta ali okoliščin dejanja (prislovnega določila), imajo vezljivostno-družljivostne lastnosti oz. zahteve samega dejanja, ki tvori jedro povedi oz. njenih posameznih stavkov.

    Domen Krvina (februar 2017)


Prijavite se za odgovor