×
    Jezikovna svetovalnica
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno
    • Registracija
    • Prijava

    Prislovno določilo ali predmet?

    Scheduled Pripeto Zaklenjeno Premaknjeno stavčni člen
    stavčni členskladnja
    1 Objave 1 Posters 5.4k Ogledov 1 Watching
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Le uporabniki s pravicami upravljanja tem jo lahko vidijo.
    • ModeratorM Nedosegljiv
      Moderator
      Zadnje urejanje:

      Vprašanje:

      Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.

      Odgovor:

      Ob razčlembi podanega primera Pred učiteljico slovenščine [KJE – okoliščine dejanja: prislovno določilo kraja] (on/ona) [zakriti > logični OSEBEK] vedno [KDAJ – okoliščine dejanja: prislovno določilo časa] išče [DEJANJE: povedek] prave besede [DOPOLNILO: (tožilniški) predmet] vidimo, da pred učiteljico slovenščine, enako kot prislov vedno, res predstavlja okoliščine dejanja, in sicer kraj dejanja (prislovno določilo kraja) – povsem enako kot npr. v Pred tablo vedno išče prave besede.
      (Ne)živost samostalnika (učiteljica/tabla) v prislovnem določilu kraja pri tem ne igra vloge.

      V drugem podanem primeru pa je drugače: Pred učiteljico slovenščine [DOPOLNILO: predložni predmet] mu [logični OSEBEK] je [DEJANJE/2: vez] vedno [KDAJ – okoliščine dejanja: prislovno določilo časa] nerodno [DEJANJE/2: povedkovnik]. Tu namreč pred učiteljico slovenščine predstavlja dopolnilo zveze "biti nerodno" z logičnim osebkom [komu] v dajalniku v pomenu 'imeti neprijeten, neugoden občutek zaradi zunanjega pričakovanja, izpostavljenosti' (prim. tudi http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=neroden); podobno velja za zvezo "biti (koga) sram" [pred kom] (prim. tudi http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=sram).
      Da ne gre za okoliščine dejanja (prislovno določilo kraja), kaže tudi dejstvo, da jih ob že navzočih časovnih okoliščinah (vedno) lahko dodamo, npr. Pred tablo/v razredu/na hodniku mu je vedno nerodno/ga je vedno sram pred učiteljico slovenščine. Vsekakor pa mora v predložnem predmetu kot dopolnilu zveze "biti nerodno"/"biti sram" vedno stati oseba, pred katero je komu lahko nerodno/lahko občuti sram. Zato v primeru Pred tablo/kamerami mu je nerodno/ga je sram [pred kom neimenovanim] ne gre za predložni predmet, temveč prislovno določilo kraja.

      Za dvostavčno poved, ki jo navajate (gre za razvijanje povedi, ne golo pretvorbo), pa velja, da če pred učiteljico slovenščine stoji v odvisniku, je v odnosu do dejanja v njem (stati), ne pa do dejanja v glavnem stavku, in je zato v vlogi prislovnega določila kraja (stati pred učiteljico slovenščine). Če pa bi stal ob "biti nerodno" v glavnem stavku (npr. Kadar stoji pred tablo, mu je vedno nerodno pred učiteljico slovenščine), bi šlo za predložni predmet.

      Če povzamemo:
      Bistveno vlogo pri tem, ali kaj ob dejanju (povedku) stoji v funkciji (predložnega) predmeta ali okoliščin dejanja (prislovnega določila), imajo vezljivostno-družljivostne lastnosti oz. zahteve samega dejanja, ki tvori jedro povedi oz. njenih posameznih stavkov.

      Domen Krvina (februar 2017)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • 1 / 1
      • Prva objava
        Zadnja obava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si