Raba samostalnika »starš« v ednini




  • Vprašanje:

    V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?


    Odgovor:

    Slovar novejšega besedja slovenskega jezika je predvsem opisovalen, seveda pa z vsakim zapisom in opisom leksema vsaj posredno tudi normativen. Leksem starš v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika nima posebne stilno-zvrstne oznake, ker se je v zadnjih letih zaradi spremenjene družbene stvarnosti in načina življenja ter posledično drugačnih oz. novih poimenovalnih potreb uveljavil v vseh svojih oblikah, npr. identifikacija, stiki s staršem, biološka starša, privolitev biološkega starša, in sicer tako v različnih funkcijskih zvrsteh (od leposlovja, dnevnika Delo, periodike, znanstvenih besedil … do zapisov v zakonih, npr. v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o socialnem varstvu, zakon o izvršbi in zavarovanju) kot tudi v povsem »nevtralnih« socialnih zvrsteh (in ne zgolj v neformalnih govornih položajih, nestrokovnih revijah ipd.).

    Slovar novejšega besedja slovenskega jezika je po vsebini in namenu dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kar vključuje tako aplikacijo najnovejših spoznanj s področja stroke kot tudi spremljanje aktualnih rab. V konkretnem primeru že Slovar slovenskega knjižnega jezika nakaže na obstoj edninske oblike, čeprav jo označi s kvalifikatorjem »stil.«, kar pomeni t. i. »stilno obarvanost«, pri čemer se izogne natančnejši opredelitvi plasti, v kateri je izraz rabljen, oz. stila, za katerega je značilna raba edninske oblike starš.

    Nataša Gliha Komac (marec 2013)