Besedni red v samostalniških besednih zvezah



  • Vprašanje:

    Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«).
    Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

    Nekaj povedi:
    a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu.
    Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu.
    b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti.
    Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti.
    c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke).
    Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih:
    V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri.
    Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

    Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?


    Odgovor:

    Vaše vprašanje se dotika tako problematike običajnega ali spremenjenega (za posebno poudarjanje/izpostavljanje) besednega reda prilastkov v imenski zvezi s samostalnikom (ali tem, kar je v vlogi samostalnika) kot tudi problematike posamostaljenja in delno problematike izpusta (elipse).

    Za običajni besedni red prilastkov ob samostalniku kot jedru imenske zveze veljajo ugotovitve, kot jih navajate na začetku (v slovenščini se je s tem v okviru pomenoslovja ukvarjala Ada Vidovič Muha, prim. Slovensko leksikalno pomenoslovje (2000), 70–72). Ob samostalniku kot jedru je takšen besedni red običajen, posebej ne izpostavlja nobenega od prilastkov, pri čemer je tik ob jedru – a za razliko od npr. poljščine še vedno na levi – navadno vrstni pridevnik. Jedro prilastkovne zveze pa je vedno na skrajni desni.

    Ob izpustu (elipsi) jedra mora samostalniško vlogo prevzeti kaj od tistega, kar bi bilo ob prisotnosti samostalnika sicer prilastek. Ob predpostavki, da je jedro imenske zveze s prilastki na skrajni desni, postane postavitev prej prilastka, sedaj pa jedra zelo pomembna – kar bo na skrajni desni, bomo načeloma dojemali kot jedro, vse ostalo kot prilastke, ki ga tako ali drugače modificirajo oz. podrobneje določajo.

    Torej: trije [prilastek] dežurni [jedro] – imamo dežurne in (ob neopredeljenem številu) od njih trije
    dežurni [prilastek] trije [jedro] – tri imamo in (ob njihovem točno določenem številu) so dežurni.
    Enako bi veljalo za trije udeleženi (trije od več udeleženih) : udeleženi trije (trije in vsi udeleženi), tri najboljše (tri (najboljše) od zelo dobrih) : najboljše tri (in vse najboljše) itd.
    Kot opažate, se lahko tako razlikovanje pojavlja tudi v imenski zvezi s prilastki ob samostalniškem jedru: gre za spremenjeni besedni red, ki nasprotno od običajnega, ki ne prinaša dodatne informacije, opozarja na zgoraj izpostavljeno pomensko razlikovanje: trije [njihovi otroci] (trije od njihovih otrok) : njihovi [trije otroci] (imajo tri otroke).

    Velja opozoriti, da se tako dokaj izrazito razlikovanje lahko zabriše, če poleg točnega števila ob števniškem jedru tudi za neštevilsko jedro zveze zunajjezikovno vemo, da nastopa v omejenem številu: to lahko velja že za udeležene, če je šlo npr. samo za manjšo nesrečo/dogodek, še bolj pa za najboljše, vodilne itd., glede na to, koliko si jih predstavljamo: načeloma med 5 in 10, lahko pa samo prve tri.
    Za to gre tudi v navedenem spornem primeru V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Vendar pa tudi tu pri najboljši trije ob predpostavki, da je jedro tisto, kar je skrajno desno, povsem z gotovostjo lahko trdimo, da gre za točno tri (tj. na stopničkah), ki so najboljši, medtem ko za sam posamostaljeni pridevnik najboljši ni nujno, da bi si ga predstavljali točno tako (čeprav si v tem primeru najverjetneje ga).

    Trditev, da je natančnejša ubeseditev s posamostaljenim števnikom napačna, najbrž izvira iz običajnega besednega reda ob prisotnem samostalniškem jedru. Ker pa smo ugotovili, da celo ob samostalniku kot jedru spremenjeni besedni red za dodatno razlikovanje je dopusten, ni razloga da ne bi enako trdili tu (torej števnik za pridevnikom), zlasti če števnik razumemo kot številsko natančno opredeljeno posamostaljeno jedro zveze.

    Če povzamemo:
    Ob izpustu (potencialno prisotnega) samostalniškega jedra, ki v imenski zvezi s prilastki vedno stoji na skrajni desni, njegovo vlogo prevzame (tj. se posamostali) eden od prilastkov. Tudi posamostaljeni prilastek kot jedro zveze stoji na skrajni desni, drugi prilastki pa ga tako ali drugače določajo. Kaj bomo postavili skrajno desno kot jedro zveze, je odvisno od naše presoje glede na konkretno zunajjezikovno situacijo.
    Števnik kot posamostaljeno število določa natančno, pridevniški prilastek pa ga opredeljuje dodatno. Če si je število predmetnosti v dodatni opredelitvi mogoče predstavljati (zelo) zamejeno, se lahko jasno razlikovanje med števnikom kot jedrom in pridevnikom kot prilastkom ter pridevnikom kot jedrom in števnikom kot številsko določujočim prilastkom vsaj delno zabriše.

    Domen Krvina (marec 2017)


Prijavite se za odgovor