Kako je prav: »vračilo« ali »vračanje« knjižničnega gradiva

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva
ali
zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva

Odgovor:

Pomensko se formulaciji bistveno ne razlikujeta, čeprav se zdi ob zahtevanem pomenu 'dejanje' (tj. 'to, da se knjige vračajo') prva možnost (zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva) vendarle nekoliko boljša.

Takšno priporočilo lahko utemeljimo z naslednjim:

Vrač-a-nje je glagolnik, ki je tvorjen neposredno iz glagola vrač-a-ti in zato zahtevani pomen 'dejanje' označuje primarno (prim. http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=vračanje); poleg tega zaradi tvorjenosti iz nedovršnika – kljub določeni oslabitvi izrazite vidskosti v glagolniku – dobro označuje tudi dejstvo, da se dejanje ponavlja, velja splošno: zabojnik je namreč namenjen zbiranju vrnjenih knjig v daljšem časovnem obdobju. Pri vrač-i-lu, tvorjenemu iz danes neobstoječega *vrat-i-ti, SSKJ kot prvi pomen navaja rezultat dejanja in šele nato dejanje samo (prim. http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=vračilo); ob pomenu dejanja gre bolj za zahtevano enkratno dejanje (prim. kot opozorilo prosimo za čimprejšnje vračilo prosimo, vrnite čimprej) in manj za splošno veljavno ponavljajoče se dejanje.
Stanje v jezikovnem gradivu (besedilni korpus Gigafida) kaže, da je raba vračila vezana predvsem na kaj, kar se dojema kot dolg (zlasti denarni/finančni), npr. anuitetno, brezobrestno, kompenzacijsko, pavšalno, planirano, prejeto vračilo; terjati, zahtevati vračilo; rok vračila.
Seveda se tako lahko razume tudi izposojeno knjižnično gradivo, npr. (zgledi so iz korpusa Gigafida) Od 3. do 7. februarja lahko vsi uporabniki knjižnice, ki zamujajo z vračilom gradiva, to vrnjejo brez plačila zamudnine ali /.../ z vračilom gradiva pogosto zamujajo študentje, ki si izposojajo študijsko literaturo, in dijaki s knjigami za domače branje.
Zlasti prva utemeljitev (vračanje z glagolniškim pomenom 'dejanje', brez dvoma tudi ponavljajoče se) se pri knjižničnem gradivu kaže tudi v omenjenem korpusu: kadar želimo poudariti dejanje kot tako (ne toliko kot dolg), ki se navadno ponavlja in velja splošno, rabimo vračanje, prim. npr. Poleg samopostrežne izposoje knjig je po novem na voljo tudi samopostrežno vračanje gradiva., /.../ seznanimo jih z možnostjo samostojne izposoje in vračanja gradiva na knjigomatu, Nabiralnika za vračanje gradiva sta tudi na mladinskem oddelku /.../. Vračilo v pomenu dejanja kot takega (brez implikacije dolga) se tu rabi redkeje, npr. Za prihodnje leto ob selitvi načrtujemo nakup še dveh knjigomatov za vračilo gradiva. Ob poudarku na dolgu in manj dejanju kot takem pa je pogostejše vračilo (gl. točko 2).

Če povzamemo:
Nobena od predlaganih rešitev ni napačna, vendar je tista z glagolnikom (vračanje) priporočena, če želimo poudariti (ponavljajoče se) dejanje kot tako – za kar pri zabojniku za zbiranje knjig najverjetneje gre.

Domen Krvina (marec 2017)