Kratična narava okrajšav
-
Vprašanje:
Ali drži, da bi bilo s stališča pregibanja krajšavo za delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo pravilneje zapisati kot DD in DOO ter pred nazivom podjetja, torej npr. »DD Žito, Ljubljana«, saj bi to prebrali kot »delniška družba Žito« in pregibali kot npr. v povedi »V našem DD-ju ...«, kar bi pomenilo »v naši delniški družbi ...«?
Odgovor:
Če začneva kar pri imenih podjetij: navadno sestojijo iz imena in dodatka, ki nakazuje dejavnost družbe ali podjetnika (Mavrica, d. d.). Ko govorimo o takem podjetju v besedilu, navadno ime nastopa kot imenovalni prilastek ob občnoimenskem jedru, ki splošneje (podjetje, firma) ali podrobneje (delniška družba) označuje vrsto tega poslovnega subjekta. S tega vidika bi bilo res preprosteje, če bi imena pri nas registrirali v obliki »Delniška družba Krka« in ne »Krka, delniška družba«. Za sedaj uveljavljeni način so se verjetno odločili zaradi drugih tehničnih prednosti (lažje abecedno razvrščanje, možnost izpusta nedomišljijskega dela imena pri neuradnem sporočanju ipd.).Da imajo okrajšave d. d., d. o. o. in druge več slovničnih lastnosti, ki jih povezujejo bolj s kraticami kot z okrajšavami, so naši jezikoslovci že opazili in obravnavali. Več o teh zadregah lahko preberete npr. v monografiji Pravopisna stikanja v prispevku dr. Tine Lengar Verovnik na straneh 18–19. Monografija je izšla l. 2012 in je dosegljiva prek storitve Google Books < http://books.google.si/books?id=nlr5-a-d5UsC&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q=register&f=false>.
Helena Dobrovoljc (marec 2013)
