Vejica v povedih z večbesednimi naslovi




  • Vprašanje:

    Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo.
    Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda.
    Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.


    Odgovor:

    Vaš primer je najbrž izmišljen, vendar ni zgolj hipotetičen. Pri drugih večbesednih stvarnih lastnih imenih, na primer pri naslovih literarnih del, skladb ipd., se namreč odvisniki pogosto pojavljajo. Vendar pa je treba naslove jemati kot celoto in predvsem glede na njihovo stavčnočlensko vlogo v povedi. Če za primer vzamemo besedno zvezo zgodba Prijatelji poletnega dežja japonskega pisatelja kazua Iwamure, besedna zveza tudi ob zamenjavi z naslovom, ki vsebuje odvisnik, še vedno opravlja vlogo desnega neujemalnega prilastka in je od drugih stavčnih členov ne ločujemo z vejico: npr. zgodba O dečku, ki je polulal putke afriških pisateljev Yvesa Pinguillyja in Sarang Seck.

    Gradivo v korpusu Gigafida pri izbranih primerih kaže, da pisci tovrstne naslove dejansko razumejo kot celoto, za vsak primer pa jih občasno tudi označujejo z narekovaji, npr.
    Roman “Kam gre veter, ko ne piha” je izšel junija lani [...].

    Še nekaj primerov iz korpusa:

    Seveda brez najbolj znamenite skladbe Srečen, ker sem moški ni šlo.

    Zanje je Lutkovno gledališče Maribor [...] odigralo pravljico Bine Štampe Žmavc O kuri, ki je izmaknila pesem v režiji Mihe Alujeviča.

    Kulturni center Janeza Trdine: ob 17. uri lutkovna predstava Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov za otroški abonma in izven.

    Ker v korpusu Gigafida oblikovanje besedila ni ohranjeno, je seveda mogoče, da so bili vsi naslovi zapisani ležeče, kar je smiselna rešitev, saj naslove del tudi sicer pogosto zapisujemo v ležečem tisku. Pri vašem primeru pa pridejo v poštev narekovaji, ki ste jih že sami omenili (čeprav že velika začetnica na začetku imena bralcu signalizira, da gre od tam dalje za imensko entiteto, ki jo je treba obravnavati kot celoto).

    Tina Lengar Verovnik (april 2017)


Prijavite se za odgovor