Mala ali velika začetnica oz. »firer« ali tudi »Firer«?




  • Vprašanje:

    Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.

    Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.

    Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko).


    Odgovor:

    A: O mali in veliki začetnici pri nazivih so pravopisna pravila nedvoumna: nazive pred imeni pišemo z malo začetnico (doktor/doktorica, profesor/profesorica …). Zastranitev od tega osnovnega pravila je bila narejena s prvim povojnim pravopisom SP 1950, v katerem je bilo predvideno pisanje t. i. ideološke velike začetnice kot znamenje spoštovanja, če ime izpustimo in gre za očitno antonomazijo (imensko nadomestilo), npr.

    »V znamenje spoštovanja se pišejo z veliko začetnico […] občna imena, kadar se nanašajo na določenega dostojanstvenika ali ustanovo, pa ime izpustimo ali ga okrajšamo: množice so navdušeno pozdravljale Maršala (namesto: maršala Tita).« (SP 1950, člen 24)

    Od SP 2001 dalje v tem kontekstu govorimo o t. i. nadomestnih imenih, to je o imenskih nadomestilih (oz. antonomazijah), ki jih srečujemo na vseh področjih, najbolj opazno pa še vedno na ideoloških, religijskih:

    • prerok Mohamed – Prerok
    • devica Marija – Devica
    • vsemogočni Bog – Vsemogočni

    Sledeč tej logiki, bi podobno pričakovali za oba naziva voditeljev: duče in firer. A ni bilo tako. Naj pojasnim:

    duče
    Medtem ko je bil naziv duče prvotno uporabljen kot občnoimensko poimenovanje v pomenu ‘voditelj’, uporabljal ga je npr. Gabriele d'Annunzio, pa je z Mussolinijevim nastopom v fašistični vlogi naziv duče pripadel le njemu. Po zgoraj navedenih vzorcih bi tako tudi duče Mussolini pisali kot Duce/Duče. Kot nadomestno lastno ime ga uporabljajo tudi v drugih jezikih.

    firer
    Naziv Führer/Firer/firer v nemškem prostoru ni imel tovrstne tradicije kot pri Italijanih duče, saj so ga uporabljali redki. Hitlerja naj bi za prevzem tega naziva navdihnilo gibanje Georga von Schonererja, dunajskega antisemitista (več v: Janžekovič, Narodni socializem kot svetovni nazor, Knjiga Mein Kampf in njen avtor). Vendar se pri Hitlerju ni uporabljalo zveze führer ali firer Hitler, temveč že takoj v imenski vlogi – Führer. Šele danes zasledimo zglede kot Nemški firer Adolf Hitler je že marca leta 1939 zahteval od Poljske vrnitev Gdanska. (Zapis firer z malo je v navedenem primeru jezikoslovno povsem upravičen.)

    Imenska funkcija
    Zakaj se v pravopisih ni upoštevalo izrazov Führer/Firer in Duce/Duče kot imen, zapisanih z veliko začetnico, je lahko razložiti. Obe imeni sta nedvoumno predstavljali obe vodji nacizma in fašizma:
    SSKJ:

    • dúče in dúce -ja [duče] m (ȗ) naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija: zarota proti dučeju
    • firer tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh

    V povojnem ozračju sta bila izraza, in sta zagotovo še, stigmatizirana in negativno označena. V Nemčiji se izrazu Führer izogibajo še danes, tudi zaradi prepovedi, razen če nastopa kot drugi del zloženke. Podobno v Italiji Duce. Tudi pri nas so ti izrazi veljali za sporne. Tako je za novi pravopis v 70. letih oblast zahtevala izločitev ponazoritvenih zgledov, npr. duče, firer, gavlajter.

    Poleg tega razloga naj opozorimo, da je bila v slovenski pravopisni tradiciji, kot je razvidno iz zgoraj zapisanega pravila v členu 24 v SP 1950, pa tudi iz težnje po zapisu Prvi maj in Kočevski zbor, velika začetnica pri nadomestnih imenih vendarle povezana s spoštovanjem.
    Izostanek te dimenzije pri Hitlerju in Mussoliniju je povzročil zapis nadomestnih imen z malo začetnico. Čeprav bi težko trdili, da je mala začetnica danes evidenten način izražanja nespoštovanja. Zagotovo pa je kategorija spoštovanja ideološka pri zapisu velike začetnice , še zlasti je to razvidno pri religijskih imenih, imenih praznikov … (Vsemogočni, Božič …).

    Naj povzameva:
    Pravopisna pravila iz leta 2001 so nedvoumna: firer in duče zapisujemo le z malo začetnico, kar izvira deloma tudi iz čustvenega nasprotovanja, da bi z veliko začetnico pisali nadomestni imeni fašističnih oz. nacističnih vodij.


    B: Glede vprašanja, ali bi se strinjali, da je oznaka slabšalno (v SP 2001) v pomenu 'katerikoli vodja, ne zgolj Hitler', še upravičena, naj za začetek predstavimo pravopisno rešitev:

    fírer -ja m s -em člov. (í) |naslov za Adolfa Hitlerja|; slabš. |voditelj|
    Slovenski pravopis, www.fran.si

    Gradivo potrjuje navedeno, vendar se zdi, da je raba besede firer tudi povsem nevtralna, če govorimo o nemškem okolju, v katerem je firer dejansko »vodja«:

    • Prav v času, ko sem obiskal Švico, to je dvajsetega aprila, neonacisti v spomin na nacističnega firerja Adolfa Hitlerja navadno izvedejo kakšne izgrede.
    • Zakoni vladi dejansko dajejo skoraj neomejena pooblastila in so še najbolj podobni tistim, s katerimi si je pred nekaj desetletji v Reichstagu zagotovil oblast nemški firer.

    Če pa uporabljamo firer v prenesenem pomenu, je ta izraz dejansko slabšalen:

    • Županu je treba vendarle priznati odkritosrčnost, ko je pomladi na izzivanje o taboriščnem oštevilčenju poslancev skušal takole dotolči Zorana Thalerja: "Tudi vi točno delate po istem kopitu, po načelih svojega firerja!"

    • In še najmanj je res, da imamo enega firerja, ker jih imamo kar precej. Upam, da bodo drugi firerji tudi ovadili revijo Reporter zaradi omalovaževanja. Znan je tudi slovenski rek: Kolikor Slovencev, toliko firerjev.

    • Narod je demokratična tvorba, ki narodno identiteto ustvarja s svojim glasovanjem, s svojim opredeljevanjem, ne pa s kakršnimikoli očeti, dučeji ali firerji.

    ali ironičen:

    • Politiki, vodje in firerji se delajo, da odhajajo na nekakšne sestanke in pogajanja …

    Na kratko:
    Če v izvirniku izraz Führer (oziroma führer ali firer) nima slabšalnega prizvoka, ga ne bo dobil niti v prevodu z zapisom führer ali firer, saj o tem, kako dojemamo nek izraz, ne odločajo (nujno) oznake v slovarju, temveč besedilni svet romana ali -- na splošno -- kontekst rabe.

    Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (maj 2017)