Mala ali velika začetnica oz. »firer« ali tudi »Firer«?

Moderator

Vprašanje:

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.

Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.

Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko).


Odgovor:

A: O mali in veliki začetnici pri nazivih so pravopisna pravila nedvoumna: nazive pred imeni pišemo z malo začetnico (doktor/doktorica, profesor/profesorica …). Zastranitev od tega osnovnega pravila je bila narejena s prvim povojnim pravopisom SP 1950, v katerem je bilo predvideno pisanje t. i. ideološke velike začetnice kot znamenje spoštovanja, če ime izpustimo in gre za očitno antonomazijo (imensko nadomestilo), npr.

»V znamenje spoštovanja se pišejo z veliko začetnico […] občna imena, kadar se nanašajo na določenega dostojanstvenika ali ustanovo, pa ime izpustimo ali ga okrajšamo: množice so navdušeno pozdravljale Maršala (namesto: maršala Tita).« (SP 1950, člen 24)

Od SP 2001 dalje v tem kontekstu govorimo o t. i. nadomestnih imenih, to je o imenskih nadomestilih (oz. antonomazijah), ki jih srečujemo na vseh področjih, najbolj opazno pa še vedno na ideoloških, religijskih:

prerok Mohamed – Prerok
devica Marija – Devica
vsemogočni Bog – Vsemogočni

Sledeč tej logiki, bi podobno pričakovali za oba naziva voditeljev: duče in firer. A ni bilo tako. Naj pojasnim:

duče
Medtem ko je bil naziv duče prvotno uporabljen kot občnoimensko poimenovanje v pomenu ‘voditelj’, uporabljal ga je npr. Gabriele d'Annunzio, pa je z Mussolinijevim nastopom v fašistični vlogi naziv duče pripadel le njemu. Po zgoraj navedenih vzorcih bi tako tudi duče Mussolini pisali kot Duce/Duče. Kot nadomestno lastno ime ga uporabljajo tudi v drugih jezikih.

firer
Naziv Führer/Firer/firer v nemškem prostoru ni imel tovrstne tradicije kot pri Italijanih duče, saj so ga uporabljali redki. Hitlerja naj bi za prevzem tega naziva navdihnilo gibanje Georga von Schonererja, dunajskega antisemitista (več v: Janžekovič, Narodni socializem kot svetovni nazor, Knjiga Mein Kampf in njen avtor). Vendar se pri Hitlerju ni uporabljalo zveze führer ali firer Hitler, temveč že takoj v imenski vlogi – Führer. Šele danes zasledimo zglede kot Nemški firer Adolf Hitler je že marca leta 1939 zahteval od Poljske vrnitev Gdanska. (Zapis firer z malo je v navedenem primeru jezikoslovno povsem upravičen.)

Imenska funkcija
Zakaj se v pravopisih ni upoštevalo izrazov Führer/Firer in Duce/Duče kot imen, zapisanih z veliko začetnico, je lahko razložiti. Obe imeni sta nedvoumno predstavljali obe vodji nacizma in fašizma:
SSKJ:

dúče in dúce -ja [duče] m (ȗ) naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija: zarota proti dučeju
firer tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh

V povojnem ozračju sta bila izraza, in sta zagotovo še, stigmatizirana in negativno označena. V Nemčiji se izrazu Führer izogibajo še danes, tudi zaradi prepovedi, razen če nastopa kot drugi del zloženke. Podobno v Italiji Duce. Tudi pri nas so ti izrazi veljali za sporne. Tako je za novi pravopis v 70. letih oblast zahtevala izločitev ponazoritvenih zgledov, npr. duče, firer, gavlajter.

Poleg tega razloga naj opozorimo, da je bila v slovenski pravopisni tradiciji, kot je razvidno iz zgoraj zapisanega pravila v členu 24 v SP 1950, pa tudi iz težnje po zapisu Prvi maj in Kočevski zbor, velika začetnica pri nadomestnih imenih vendarle povezana s spoštovanjem.
Izostanek te dimenzije pri Hitlerju in Mussoliniju je povzročil zapis nadomestnih imen z malo začetnico. Čeprav bi težko trdili, da je mala začetnica danes evidenten način izražanja nespoštovanja. Zagotovo pa je kategorija spoštovanja ideološka pri zapisu velike začetnice , še zlasti je to razvidno pri religijskih imenih, imenih praznikov … (Vsemogočni, Božič …).

Naj povzameva:
Pravopisna pravila iz leta 2001 so nedvoumna: firer in duče zapisujemo le z malo začetnico, kar izvira deloma tudi iz čustvenega nasprotovanja, da bi z veliko začetnico pisali nadomestni imeni fašističnih oz. nacističnih vodij.

B: Glede vprašanja, ali bi se strinjali, da je oznaka slabšalno (v SP 2001) v pomenu 'katerikoli vodja, ne zgolj Hitler', še upravičena, naj za začetek predstavimo pravopisno rešitev:

fírer -ja m s -em člov. (í) |naslov za Adolfa Hitlerja|; slabš. |voditelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si

Gradivo potrjuje navedeno, vendar se zdi, da je raba besede firer tudi povsem nevtralna, če govorimo o nemškem okolju, v katerem je firer dejansko »vodja«:

Prav v času, ko sem obiskal Švico, to je dvajsetega aprila, neonacisti v spomin na nacističnega firerja Adolfa Hitlerja navadno izvedejo kakšne izgrede.
Zakoni vladi dejansko dajejo skoraj neomejena pooblastila in so še najbolj podobni tistim, s katerimi si je pred nekaj desetletji v Reichstagu zagotovil oblast nemški firer.

Če pa uporabljamo firer v prenesenem pomenu, je ta izraz dejansko slabšalen:

Županu je treba vendarle priznati odkritosrčnost, ko je pomladi na izzivanje o taboriščnem oštevilčenju poslancev skušal takole dotolči Zorana Thalerja: "Tudi vi točno delate po istem kopitu, po načelih svojega firerja!"
In še najmanj je res, da imamo enega firerja, ker jih imamo kar precej. Upam, da bodo drugi firerji tudi ovadili revijo Reporter zaradi omalovaževanja. Znan je tudi slovenski rek: Kolikor Slovencev, toliko firerjev.
Narod je demokratična tvorba, ki narodno identiteto ustvarja s svojim glasovanjem, s svojim opredeljevanjem, ne pa s kakršnimikoli očeti, dučeji ali firerji.

ali ironičen:

Politiki, vodje in firerji se delajo, da odhajajo na nekakšne sestanke in pogajanja …

Na kratko:
Če v izvirniku izraz Führer (oziroma führer ali firer) nima slabšalnega prizvoka, ga ne bo dobil niti v prevodu z zapisom führer ali firer, saj o tem, kako dojemamo nek izraz, ne odločajo (nujno) oznake v slovarju, temveč besedilni svet romana ali -- na splošno -- kontekst rabe.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (maj 2017)