Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?




  • Vprašanje:

    V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji).
    Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.


    Odgovor:

    Slovar slovenskega knjižnega jezika pri pomenu glagola upravljati kot 'odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa' daje prednost brezpredložni zvezi, torej upravljati (finančna) tveganja oz. upravljanje (finančnih) tveganj, podobno tudi Pravopis 2001.
    Predlog z v orodniku se uporablja tudi za 'izražanje sredstva, orodja, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja', na kar kaže v našem primeru možnost besedne zveze upravljati s (finančnimi) tveganji oz. upravljanje s (finančnimi) tveganji, čeprav je vprašljivo, ali pri orodniški vezavi finančna tveganja res predstavljajo 'sredstvo, pripomoček za opravljanje dejanja', ne pa predmet dejanja.
    Gradivo za razliko od priročnikov kaže na vse bolj uravnoteženo rabo glagola upravljati tako s 4. kot tudi s 6. sklonom (in to bolj ali manj v istem pomenu predmeta dejanja), a še vedno v rahel prid brezpredložnih zvez. Po drugi strani pa hiter pregled strokovnih besedil in poimenovanj pristojnih služb opozarja na živost predložne rabe, npr. upravljanje s tveganji, Služba za upravljanje s tveganji. Naj opozorimo tudi, da je v nekaterih drugih, zlasti bližnjih južnoslovanskih in nekoliko bolj oddaljenih vzhodnih vezava glagola upravljati načeloma orodniška (brez predloga, npr. v ruščini upravljat' čem), kar bi lahko imelo določen vpliv na rabo v slovenščini.
    Spreminjanje rabe nakazuje tudi odločitev avtorjev druge, delno dopolnjene izdaje SSKJ iz l. 2013, ki so v prvi izdaji SSKJ s kvalifikatorjem nepravilno označeno predložno zvezo tokrat zgolj nadomestili s stransko razlago, v kateri je zapisana priporočena oblika.

    Priročniki torej usmerjajo k rabi brezpredložne zveze, sicer pa priporočamo zgolj eno obliko v istem besedilu, publikaciji ipd. oz. dogovor o enotni rabi najmanj znotraj ustanove.

    Nataša Gliha Komac, Domen Krvina (maj 2017)