Kako je prav: »igumen« ali »iguman«?




  • Vprašanje:

    Za starocerkvenoslovansko besedo igumen v pomenu ‘predstojnik samostana v pravoslavni cerkvi’ smo v SSKJ-ju našli slovensko ustreznico pod geslom íguman. Za slovenščino predlagamo ustreznejšo obliko igúmen. Besedo smo oblikovali po analogiji s samostalnikom katehúmen, iz stare grščine [katechúmenos]. Gre namreč za starogrški [hegúmenos], medialno-pasivni prezentov particip na -.
    Geslo íguman je neustrezno, saj je beseda izposojena iz srbščine, kar dokazujeta umik naglasa in a-jevska vokalizacija zadnjega soglasnika (iz gr. ), ki je bil v srbščini reinterpretiran kot etimološki polglasnik.


    Odgovor:

    V slovenščini sta v 20. stoletju soobstajali dve dvojnični poimenovanji predstojnika pravoslavnega samostana, prek ruščine iz grščine prevzeti igúmen in prek srbščine iz istega vira prevzeti íguman. Ker so v gradivu za SSKJ prevladovali izpisi iz prevodov, ki kažejo na srbsko izgovarjavo, je v Slovenskem pravopisu 1962 in SSKJ prikazana samo ta.
    Rusko različico, ki jo uporabljajo tudi nekateri slovenski pisci, npr. France Bevk, so doslejšnji slovarji zaradi maloštevilnih izpisov zanemarili.
    Soobstoj istih dvojnic opažamo tudi danes: v besedilnem korpusu Gigafida se igumen pojavi sedemkrat, iguman pa 30-krat. Verjetno bi bilo smiselno, da bi se dvojnica igumen uporabljala za poimenovanje predstojnika ruskega samostana, iguman pa za predstojnika srbskega. Kot kažejo izpisi s portala dLib, je bila taka distribucija različic znana že v 19. stoletju. Etimološko isto besedo v dveh slovanskih odrazih uporabljamo v različnih pomenih tudi v nekaterih drugih primerih, npr. zbor : sabor ali svet : sovjet.

    Marko Snoj (maj 2017)