Velika začetnica pri imenih znamk: »Microsoft Windows« in »iTunes«

Moderator

Vprašanje:

Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in Microsoft Windows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Odgovor:

Na podobno vprašanje, kot je vaše, je bilo v naši svetovalnici že izčrpno odgovorjeno v odgovoru z naslovom: »Pisanje blagovne znamke in izdelka«. Predlagam, da si preberete ta odgovor.

Zapis začetnice je odvisen od tega, ali govorite o znamki (Intel Pentium, Microsoft Windows) ali o vrsti izdelka (superge). Znamka je lastniško zaščitena in jo je zato treba pisati z veliko začetnico. Če pa govorimo o vrsti izdelka, to je tedaj, če ime izgubi lastnoimenske lastnosti (celofan, teflon, kalodont ...), potem uporabljamo malo začetnico.

Naj opozorim še na dve posebnosti:

1. Posamezna imena se pogosto uporabljajo v okviru grafičnega znamenja, tj. LOGOTIPA, in to z malo začetnico (npr. znamka Adidas ali slovenska znamka Natureta). Taka znamka je tudi Intel. Če gledamo logotip, vidimo ime intel zapisano z malo začetnico, če pa ga uporabljamo v besedilu, z veliko začetnico pokažemo, da gre za lastno ime.

2. Leposlovna besedila: Zlasti leposlovje in neuradna besedila so pri pisanju znamk bolj svobodna (npr. Pila je kokakolo, se basala s čokolado in se po telefonu pogovarjala s svojim zastopnikom.). Veliko začetnico zahteva Zakon o industrijski lastnini predvsem v takih delih, ki so referenčna, tj. na katera se lahko uporabniki sklicujejo (slovarji, enciklopedije ...) in v uradnih besedilih (npr. podatki statističnega urada ipd.). Zgodilo se je že, da se je bilo treba zaradi neustrezne rabe znamke javno opravičiti.

Če vas ta problematika zanima, si lahko preberete članek v monografiji Pravopisna stikanja, ki je dostopna prek storitve Google Books.

Helena Dobrovoljc (maj 2013)