»Piranski polotok« – mala ali velika začetnica?




  • Vprašanje:

    Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?


    Odgovor:

    Vprašanje velike/male začetnice pri Piranskem polotoku je povezano predvsem s tem, ali naši geografi v tej zemljepisni danost prepoznajo lastno ime ali ne. Za odgovor smo povprašali člana Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, dr. Draga Kladnika, ki meni takole:

    Piranski polotok je nedvoumno zemljepisno ime. Res je, da se na zemljevidih ne pojavlja, ker v tem gosto poseljenem delu slovenske obale, v nasprotju s sosednjim, bistveno manj obljudenim Savudrijskim polotokom, vse polno zemljepisnih danosti, ki jemljejo prostor temu sicer dokaj dolgemu (in navadno tudi z večjimi črkami zapisanemu) pojavu.
    V knjigi Poimenovanja Piranskega zaliva (2015) je Piranski polotok naveden v vsaj treh primerih:

    Najbolj se v slovensko kopno zajedata Koprski zaliv, kamor se izlivata Rižana in Badaševica, ter Piranski zaliv, kamor se izlivajo potok Fazan, Jernejski potok, Drnica in Dragonja. Na obeh straneh slikovitega koničastega Piranskega polotoka sta še manjša zaliva, Strunjanski na severni strani in Portoroški na južni; slednji je del Piranskega zaliva.

    Piranski zaliv je izrazita zajeda v južnem delu Tržaškega zaliva. Njegova površina je 18,8 km2, kar je 3,4 % površine Tržaškega zaliva. Poglobljen je v severozahodni del Istre med Savudrijskim polotokom in rtom Madona, skrajno točko Piranskega polotoka. Vključuje dva izrazitejša zaliva, Portoroški zaliv v vzhodnem delu in Sečoveljski zaliv v južnem delu, ki ju razdvaja rt Seča.

    Zgodovinsko najpomembnejše naselje na območju Piranskega zaliva je staro pristaniško mesto Piran/Pirano (4134 prebivalcev). Stoji na koncu Piranskega polotoka, ki se postopoma zožuje med Strunjanskim in Piranskim zalivom. Polotok, s katerim se izklinjajo Koprska brda, se končuje z rtom Madono, kjer sta svetilnik in baročna Marijina cerkev.

    Primeri nedvoumno pričajo, da gre za zemljepisno ime. Navsezadnje je tako tudi prav, saj gre za razmeroma jasno prepoznaven polotok, ki obroblja Piranski zaliv in za katerega je prav, da nosi ime po najstarejšem in najpomembnejšem naselju na njem.

    Drago Kladnik (junij 2017)