Živost pri abstraktnih samostalnikih, ki imajo tudi predmetni pomen




  • Vprašanje:

    Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:

    • Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
    • S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.


    Odgovor:

    Vprašanje je zanimivo in je povezano z našim dojemanjem spola, pri katerem je slovnična kategorija lahko drugačna od realne.

    Razmerja med realnim in slovničnim potekajo v vseh smereh:
    1.     Pri nekaterih neživih samostalnikih uveljavljamo podspol živosti (vozim ferrarija, izgubiti asa), četudi niso povezani z živim ali človeškim.
    2.     Pri nekaterih neživih oz. pojmovnih samostalnikih se podspol živosti uveljavlja (videti duha, dati si duška), saj je v njihovem izvornem pomenu samostalnik, ki je človekolik oz. “živ" (duh, dušek). 
    Najpogosteje se zgodi, da samostalniki, ki v enem od svojih pomenov pomenijo živo bitje, tudi pri pregibanju v drugih pomenih navadno razvijejo žive oblike v tožilniku, npr. pajacoblekel je pajaca. A očitno je pri pojmovnih samostalnikih naš kolektivni jezikovni občutek drugačen. Nekateri pojmovni samostalniki lahko pomenijo živo ali neživo, na primer subjekt, objekt ..., a ne uveljavljamo podspola živosti.

    Samostalnik model se še najbolj približa samostalniku subjekt, pri čemer pa je živost omejena na tiste pomensko-skladenjske položaje, ko je razvidno, da je mišljena človeška oseba, npr. Videla je visokega modela v modri obleki, in še to prednostno v pogovorni rabi.
     V vašem primeru pa je model nekaj imaginarnega, ima abstrakten pomen, saj je očitno nakazano, da gre za model želje, kar kaže tudi besedilo, npr.:

    S tem profesor osebo prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto …
    Če pri mimetiki model določi objekt, pri psihoanalizi objekt določi model.

    Zato bi – tudi po pregledu tudi korpusnega gradiva – lahko zatrdili, da pri pojmovnih samostalnikih oz. pri samostalnikih z abstraktnim pomenom podspola živosti navadno ne uveljavljamo, četudi je v besedilni oz. skladenjski rabi uporabljen v pomenu ‘oseba’.  
    Morda se bo z dlje časa trajajočo rabo samostalnika model v pomenu ‘človek' podpspol živosti prenesel na vse pomene, ni pa nujno. Pri žerjavu se to ni zgodilo: našel je žerjava ‘ptič’; zlezel je na žerjav ‘stroj’.

    Helena Dobrovoljc (junij 2017)