×

Razmerje med »štediti« in »varčevati«




  • Vprašanje:

    Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?


    Odgovor:

    Glagola štediti in ščediti 'varčevati', od katerih je prvi knjižen, drugi pa se pojavlja le v Pleteršnikovem slovarju (1894–1895), sta bila v 19. stoletju v knjižno slovenščino umetno uvedena iz iz hrvaškega štéditi 'varčevati', narečno šćéditi 'varčevati' slovanskega izvora (prim. sorodno poljsko szczędzić 'štediti, prizanašati', rusko ščadít' 'prizanašati, varovati'), da bi izpodrinila nemško izposojenko šparati 'varčevati'. Iz glagola štediti je bil nato v 20. stoletju po besedotvornem vzorcu kropiti : kropilnik narejen samostalnik štedilnik, da bi izpodrinil nemško izposojenko šporhert iz Sparherd 'štedilnik' < *'varčno ognjišče'.

    V nadaljnjem razvoju slovenščine se je za pojem varčevati (denar ali druge dobrine, besede) začelo uporabljati domač glagol varčevati, zato se je frekvenca rabe glagola štediti nižala, kar je povzročilo oženje njegovega pomenskega polja, tako da je danes njegova raba v pomenu 'varčevati (predvsem o denarju)' le ozko knjižna, papirnata.

    Glagol štediti in samostalnik štedilnik sta v slovenščini knjižni besedi, le da je glagol precej manj uporabljan. V slovenščini je glagol štediti izposojenka iz hrvaščine, medtem ko je samostalnik štedilnik v slovenščini narejena beseda in zato domača. Besedam, ki so bile v slovenščini narejene iz tuje korenske predloge po domačem besedotvorju, pravimo hibridi.

    Metka Furlan (november 2014)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.