Uporaba novobesed v javnem izražanju: »poganjalo/poganjalnik« namesto »motor«

[Moderator]

Vprašanje:

Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?

Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo.
Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju.
Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.

Ali mi je ta svoboda dopuščena?

Odgovor:

Naravna jezikovna raba je načeloma usmerjena v čim bolj nedvoumno sporazumevanje. Pri tem se vzpostavlja razmerje med individualno jezikovno rabo, občutkom (intuicijo), ki se od govorca do govora razlikuje (bodisi zaradi lastne jezikovne zmožnosti bodisi zaradi družbenih okoliščin pri usvajanju jezika), in kolektivnim občutkom (normo). To razmerje ni vedno prekrivno. Normo knjižnega jezika jezikoslovje kodificira (normira, predpisuje), kar se kaže v normativnih priročnikih knjižnega jezika (npr. v slovarjih, pravopisu, slovnici).

Posegi posameznika v jezikovne navade skupnosti imajo različno usodo. Če se ozremo na drugo polovico 20. stoletja, vidimo, da so novo izrazje predlagali navadno zaradi (1) zapolnitve poimenovalnih praznin (civilizacijski oz. tehnološki razvoj), zaradi (2) jezikovnokulturnih vzgibov oz. iskanja slovenščini bližjih ustreznic; (3) jezikovne ustvarjalnosti ...
Navadno gre za podvige prevajalcev, strokovnjakov terminologov in tudi jezikovnih puristov. Nekatere od predlaganih besed se v rabi uveljavijo, druge ne. Tako se nista prijeli Toporišičeva mečina (za angl. software) in trdina (za angl. hardware), ne Dularjeva ajka (za afna), Gradišnikova zgoščenka pa se je. Nekaj Toporišičevih predlogov: slačilka 'striptizeta', obsmrtnica 'nekrolog', psoslovec 'kinolog', vaditelj 'trener', tvegavec 'hazarder', živoslovec 'biolog', mišičnjak 'bodibilder'.

Uspešnost uveljavitve novega/domačega izraza je odvisna od (a) tega, v kolikšni meri je beseda, ki jo želimo zamenjati, že uveljavljena; (b) kdo novo besedo forsira (kakšna je njegova družbena moč, vpliv ...); (c) blagoglasnosti predlaganega izraza ipd. Za jezikoslovno oceno, zakaj se ljudje poprimejo neke leksikalne inovacije, bi potrebovali tako sociolingvistično kot psiholingvistično raziskavo.

Omenimo še opažanje, da se – tudi z umetnimi in lektorskimi posegi – razmeroma uspešno iznebimo prevzete besede, vendar pa ne nadaljnjih tvorjenk iz nje, na primer: danes namesto privaten, privatnik večinoma uporabljamo zaseben, zasebnik, nimamo pa domačega izraza za privatizacijo; podobno se je namesto hr./srb. bodočnost v drugi polovici 20. stol. uspešno uveljavila prihodnost, vendar pa v pogostih besednih zvezah bodoča mamica in bodoči mož uporabljamo zgolj pridevnik bodoči ..., in to ne glede na pravopisno priporočilo, ki uporabnike usmerja k noseči materi in prihodnjemu zetu. Govorci sodobne slovenščine napotila v normativnem slovarju torej ne upoštevajo, ker je oddaljeno od prevladujoče jezikovne prakse. To prakso je treba ob posodobitvi jezikovnih priročnikov preverjati (korpus Gigafida in drugi viri pisne slovenščine).

Jezikoslovje sicer spodbuja iskanje primernih slovenskih izrazov za nove besede, vendar ne zaradi defenzivne pozicije, temveč zaradi zavedanja, da je razumevanje domačih tvorjenk v nekaterih okoljih lažje in ker želimo spodbujati jezikovno ustvarjalnost govorcev slovenščine (npr. namesto patchwork raje uporabimo krpanka, tako še: obvod namesto bypass/bajpas).

Sodeč po razsežnostih rabe in uveljavljenosti besede motor, se zdi uvajanje besed poganjalo in poganjalnik precej idealistično početje, vendar pa ste pri svoji jezikovni praksi svobodni. Demokratično načelo vas mora voditi tudi tedaj, ko vaši naslovniki morda ne bodo razumeli vaših »novobesed« tako, kot ste si zamislili.

Predlagam, da si ogledate posebno zbirko novih besed v slovenščini na portalu Fran, za katere še nimamo uveljavljenih izrazov: Predlagajte nove slovenske ustreznice.

Helena Dobrovoljc (julij 2017)