Uporaba vezaja in stičnega pomišljaja




  • Vprašanje:

    Zanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri:
    Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav?
    Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav?
    Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.


    Odgovor:

    V navednih primerih zemljepisna imena tvorijo pare, ki so v različnih izvenjezikovnih razmerjih, zato med njimi uporabljamo tudi različna ločila.

    1. V primeru Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik tvorita Domžale in Kamnik t. i. dvojno ime. Navadno so to imena krajev (npr. Šmarje - Sap, Hrastje - Mota) ali imena občin (npr. Občina Rače - Fram, Občina Log - Dragomer), nastala po združitvi dveh prej obstoječih samostojnih enot. Po aktualnem pravopisu med sestavinama dvojnih imen zapisujemo nestični vezaj.

    Ker je tak položaj za rabo vezaja nenavaden (bolj običajen je stični vezaj, npr. v prirednih zloženkah), Pravopisna komisija ob prenovi poglavja o veliki in mali začetnici predlaga, da bi se med sestavinami dvojnih imen zapisoval nestični pomišljaj.

    2. V povedi Na cesti Ljubljana–Domžale ... pa je med imenoma krajev ustrezno rabljen stični pomišljaj, ki ga imenujemo tudi predložni pomišljaj. Nadomešča namreč predloga od in do ter zaznamuje razdaljo ali razpon med dvema točkama, vrednostma ipd. Gre za nekoliko neobičajno rabo pomišljaja, ki je stičen le v tej vlogi; sicer je pomišljaj tipično nestično ločilo.

    Tina Lengar Verovnik (julij 2017)