Vejica pred »in«, če »in« izraža posledico




  • Vprašanje:

    V SP 310 piše, da pišemo vejico pred in, kadar in uvaja stavek, ki izraža posledico. Običajno se veznik in ne navaja kot veznik posledičnega priredja, zato sem pogosto negotova, ali naj pišem vejico ali ne. Prosim za pomoč v naslednjih primerih.
    Delo je bilo dobro organizirano in podjetje je uspešno poslovalo.
    Uči se in boš znal.

    Kaj menite – ali je med stavkoma vezalno ali posledično razmerje? Ali mi lahko svetujete, kje si lahko preberem kaj več o stavčnih razmerjih? Brskam po Toporišičevi slovnici, SP, osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih.


    Odgovor:

    V prvem navedenem primeru ne gre za posledičnost, saj bi večina bralcev dobro organiziranost in uspešno poslovanje razumela kot sočasni dogajanji. V drugem primeru, ko gre za zaporednost dejanj, pa lahko govorimo tudi o posledičnem razmerju.

    Člen iz aktualnega pravopisa, ki ga navajate, se v celoti glasi:

    "Stavčni enakovredni deli so [...]:
    -- posledični: Prosili so me, pa sem jim ustregel (= zato).Večerilo se je, zato so
    gnali črede domov.
    Bilo nas je devet, in (= zato) eden je moral od doma.Zatri knjigo,
    in tema se zgrne nad nami
    (= Če nam zatreš knjigo, se tema zgrne nad nami) [...]."

    Poglavitna vloga veznika in je vezanje dveh členov, pojavlja pa se tudi v drugačnih vlogah. Zelo izčrpno so popisane in opremljene z zgledi v SSKJ-ju. Slovar vezniku in med drugim pripisuje izražanje:

    a) vzročno-posledičnega razmerja: lani se je ponesrečila in še zdaj ne hodi; žoga je padla v potok in voda jo je odnesla; ni plačal, in so ga rubili
    b) vzročno-sklepalnega razmerja: sonce zahaja in otroci morajo domov; to je zanimiv primer, in prav je, da si ga ogledamo
    c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: naj uprizorijo kaj domačega, in gledališče bo polno; odmakni opornik, in vse zgrmi na tla

    Kot je mogoče razbrati iz zgledov, vejica na tem mestu ni obvezna. Razloga za arbitrarnost stave ne poznam, domnevam pa, da jo pišemo zlasti v primerih, ko želimo nevezalno razmerje posebej izpostaviti in ko tudi v govoru na tem mestu naredimo premor (če vejice ni, tudi premora pred in ni). Namesto vejice lahko namreč pred in v takih primerih postavimo tudi pomišljaj, podobno kot je v spodnjih zgledih iz SSKJ-ja:

    ekspr., z vejico ali pomišljajem za izražanje nepričakovanega nasprotja: mlad, in tako pokvarjen; jaz — in v pokoj, kaj še / tako blizu mi je, in (vendar) tako daleč

    Z vidika sodobne rabe je izbira veznika in za izražanje posledičnosti nekoliko zaznamovana; prej bi izbrali pa ali zato. Če ga že uporabite, pa vejica pred takim in ni obvezna, a je možna, zlasti če želite razmerje posebej izpostaviti -- tako v pisanju kot v govoru.

    Tina Lengar Verovnik (julij 2017)