Ločila v naslovih, med naslovom in podnaslovom ipd.
-
Vprašanje:Ali obstaja kakšno posebno pravilo za pisanje ločil v naslovih?
Seveda ne pridejo v poštev časopisni ali poročevalski članki.
Odgovor:Za naslove najrazličnejših stvaritev veljajo enaka pravila (predstavljena so v pravilih Slovenskega pravopisa od točke 79 naprej), zato je dodatek Seveda ne pridejo v poštev časopisni ali poročevalski članki odveč. Vprašanje se najbrž nanaša le na končna ločila, ne pa na druga, kot so vejica, dvopičje, narekovaj ipd., ki se kot ločila kdaj pojavljajo znotraj naslova.
Za samostojno zapisanimi naslovi ali podnaslovi se pika ne piše, lahko pa se smiselni klicaj, vprašaj ali tri pike (oz. redko pomišljaj). Vprašaj po določilih slovenskega pravopisa na koncu vprašalnih povedi v naslovu praviloma opuščamo, ohranjamo pa ga, da v naslovu zapisane vprašalne povedi ne bi razumeli pripovedno. Vendar pa v zadnjem času naslovom z vprašalnimi povedmi kljub temu večinoma sledi vprašaj.
- Soneti
- Jamnica
- Roman (pod naslovom praviloma manj vpadljivo oblikovani podnaslov)
- Ovadili vlomilca
- Kako do strokovnjakov
- Kam? (iz Prešernovih Poezij)
- Ati, a smo bogati?
- Oče zaupnega telefona: Res veš, v kaj se spuščaš?
- Ne spomeniku?
- Vse najboljše!
- Na boj!
- O terorizmu, Afriki, migracijah, prosti trgovini ...
Če je naslov sestavljen iz dveh ali več povedi, se nekončne povedi končujejo z ločili po siceršnjih pravilih za povedi v tekočem besedilu, končne pa po zgoraj navedenih, tako da za njimi ne pišemo pike (nekateri vendarle jo: Matjaž Kek. Rečan Matjaž Kek.), druga ločila pa (z navedenim zadržkom pri vprašaju):
- Morebitno izčrpavanje? Celoten Mercator prehaja pod Lex Agrokor
- Kordež, Tovšakova, Krašovec, Bavčar ... Ali pravna država deluje?
- Slovenija = Slovaška. Pa ne že spet!
Peter Weiss (julij 2017)
