Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?

[Moderator]

Vprašanje:

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom?
Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Odgovor:

V SSKJ je samostalnik dopust uporabljen z glagoli dati, dobiti, imeti, nastopiti, vzeti, ni pa omenjena okoliščina, ko je treba letni dopust dokončno izkoristiti:

• dopúst -a m (ȗ) dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu
  // od vojakov je prišel na dopust
  // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?

Z glagolom izkoristiti, ki so ga s sprejetjem v zakonsko besedilo potrdili tudi pravni strokovnjaki, se besedna zveza letni dopust uporablja najpogosteje, kar ustreza tudi SSKJ-jevski definiciji v pomenu ‘napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni’. Podobno dokončnost/dovršnost je mogoče izraziti tudi z zvezo porabiti letni dopust.

Iz vašega vprašanja, pa tudi iz pregleda rabe po korpusu Gigafida pa je razvidno, da je glagol izrabiti pogosto zamenjan s koristiti, ki pa ga v pomenu ‘uporabljati, izkoriščati’ jezikoslovje že od leta 1962 (v Slovenskem pravopisu 1962) zaradi zaradi želje po razlikovanju s hrvaškim/srbskim izrazom (koristiti koga/kaj) preganja. Na dejstvo, da se kljub prepovedi v rabi vztrajno pojavlja, opozarja opozorilo SSKJ z oznako »neustaljeno«, pri čemer SSKJ kot nadrejeni sopomenki navaja glagola uporabljati in izkoriščati:

• korístiti -im nedov. (ī ȋ) 
  1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo
  2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom
  3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo

Po SSKJ prepoveduje za knjižni jezik tudi Slovenski pravopis 2001:

• korístiti -im nedov. koríščen -a; koríščenje (í ȋ; ȋ) komu/čemu Kar enemu ~i, drugemu škoduje; koristiti za kaj Telesne vaje ~ijo ~ krepitev organizma; ●koristiti kaj ~ letni dopust biti na letnem dopustu; ~ olajšave na železnici dobiti, prejemati; Za prevoz ~ijo železnico uporabljajo

V drugi izdaji SSKJ (2014) pa je glagol koristiti v pomenu ‘uporabljati, izkoriščati’ pojmovan kot normativno nevtralna prvina z dvema nadrejenima glagolskima sopomenkama.

• korístiti -im nedov. (ī ȋ)

1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo
2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom
3. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (julij 2017)