×

Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?



  • Vprašanje

    Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo.
    Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna?
    V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered.
    Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

    Odgovor:

    V Spodnji Savinjski dolini (Celje, Žalec ...) pravijo, da kdo dela agadir, če povzroča nered oz. nemir, agadir pa doživi, če je prepričljivo premagan. Leta 1960 je maroško mesto Agadir opustošil strahovit potres. Po besedah celjskega literata Mohorja Hudeja so besedo agadir v šestdesetih letih 20. stoletja začeli uporabljati celjski rokometaši (npr. »razbili smo jih kot agadir« v pomenu, da so pometli z nasprotnikom) oz. Miloš Rovšnik, zdajšnji pooblaščenec župana Mestne občine Celje, ki je takrat igral rokomet. Hudej je o tej besedi (in rabi pri rokometaših, ki se je pozneje razširila po Celju in okolici, izvor pa se je pri govorcih večinoma zabrisal) pisal v kolumni Novega tednika (6. 11. 2003, str. 11, gl. prilogo spodaj).

    Ker pa nekateri informatorji navajajo, da se je frazem uporabljal že pred letom 1960, bi bilo mogoče sklepati, da je izraz povezan z maroško krizo ... Frazo naj bi uporabljali tudi starejši prebivalci že prej, kar navaja k sklepanju, da je morda izraz povezan prvotno z maroško krizo iz leta 1911 (umik Nemcev iz Maroka). Glede na pomen zveze, »da kdo dela agadir, če povzroča nered oz. nemir, agadir pa doživi, če je prepričljivo premagan«, se zdi verjetno, da je izvor v tem zgodovinskem dogodku. Nemčija je namreč povzročila mednarodni nemir in bila potem tudi »premagana«, saj je morala mesto pod mednarodnimi pritiski zapustiti. Morda je beseda je pri rokometaših doživela nekakšno renesanso.
    V slovenskem knjižnem jeziku zveze ne najdemo zapisane, najdemo pa jo v korpusu spletnih besedil Janes 0.1, npr. s Twitterja in zasebnih pogovorov na Wikipediji:

    • ... naslednji pa cel agadir zarad Piva&cvetja ... (Twitter)
    • »Članek opisuje le programsko določena vrata; v resnici se že v računalništvu ta pojem uprablja tudi za strojna vrata (npr. tiskalniška vrata, 0x0378). ¶ Kako ga izgovarjamo, héker ali hèker? ¶ Jaz (celjski govor) ga izgovarjam kot péka - strokovnjaka za kruh. Veliko pa ne dam na hitro sprejete tujke. Sicer v računalništvu prevladuje angleško govoreči svet (no, ja nekaj japonskega je vmes) pa nekje na obrobju rusko govoreč. Sploh ne vem kako so rač. strokovnjaki pridelali »hackerja«, verjetno iz samostalnika »hack«, ki ima, kakor vidim, lep pomen rovača. [...] Pri branju sem imel pa res občutek, da so hekerji samo za vdiranje. Tako nekako, če bi pisal o puškah in tankih in bi ves čas ponavljal, da z njimi lahko ubijaš iz dneva v dan, namesto kakšnih tehničnih stvari in podobno. Ali o »Wehrmachtu «, da je bila najboljša, najhitreje prodirajoča vojska - pravzaprav pa je delala ' agadir ' in nič več. ¶ oblasti (politiki, vojski in pravosodju) pa ne gre zaupati. ¶« (Wiki)

    Podobno, čeprav v drugačnih okoliščinah, je kasneje nastalo poimenovanje nereda teksas iz imena ameriške zvezne države Teksas, ki je bila prizorišče mnogih kavbojskih filmov iz sredine 20. stoletja

    Tjaša Jakop, Tina Lengar Verovnik, Marko Snoj, Helena Dobrovoljc (september 2017)

    Dodatek:

    Etimologinja Metka Furlan opozarja tudi na besedo agadir v kartoteki za SSKJ, in sicer v pomenu 'utrjeno bivališče, kašča, trdnjava in stanovanjska hiša hkrati'.

    Beseda agadir v listkovni kartoteki Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU:

    0_1505907899153_agadir.png

    Članek v Novem tedniku:

    0_1505833790147_Screen Shot 2017-09-19 at 17.09.15.png