»Spolno« ali »spolnostno občevanje«?




  • Vprašanje:

    Besedna zveza spolno občevanje ne ustreza besedi seks, saj spoli (poleg človeških tudi živalski) občujejo v pomenu medsebojnega sporazumevanja. Spolno občevanje je občevanje spolov oziroma občevanje med spoli, kar pa je sporazumevanje med spoli.

    Spolnost pa namreč ustreza besedi seks. Občevanje v spolnostnem smislu pa je seks. Torej, besedna zveza spolnostno občevanje (ali enobesedno spolnost) je edina besedna zveza, ki pravilno ustreza besedi seks.

    Želim si le, da se ta neustreznost v slovarjih/besedovnjakih odpravi in se besedno zvezo spolno občevanje popravi v spolnostno občevanje.

    Kako pa stroka razlaga besedno zvezo spolno občevanje?


    Odgovor:

    Samostalnik spol ima, kot lahko preberemo v SSKJ, poleg pomena ʻznačilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženskaʼ tudi pomen ʻspolni nagon, spolnostʼ. Samostalnik spolnost ima glede na SSKJ ravno tako dva pomena: ʻznačilnosti, ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagonaʼ in ʻspolna dejavnost, spolno življenjeʼ.
    Iz samostalnika spol, ki ima torej tudi pomen ʻspolnostʼ, je izpeljan vrstni pridevnik spolni. Nizka frekvenca pojavljanja vrstnega pridevnika spolnostni (izpeljanega iz samostalnika spolnost) v besedilnem korpusu Gigafida (deset potrditev iz samo treh različnih virov) potrjuje, da v jeziku ni potrebe po tem pridevniku. Pomen pridevnika spolni ima v zvezi s samostalnikom občevanje pomen ʻki izhaja iz spolnega nagonaʼ, pomen besedne zveze spolno občevanje pa lahko izpeljemo takole: ʻzdružitev, ki izhaja iz spolnega nagonaʼ.

    Glagolnik občevanje ima dva pomena. Navedli ste prvi pomen (ʻstik, sporazumevanje, pogovarjanjeʼ). Drugi pomen lahko ravno tako izpeljemo iz pomena glagola občevati, kot ga navaja SSKJ, in sicer ʻopravljanje spolne združitveʼ.
    Spolno občevanje je ustaljena besedna zveza, ki je v rabi ne moremo kar zamenjati z njeno različico. Ta stilno nevtralna besedna zveza ima sinonima občevanje in spolni akt ter več stilno zaznamovanih eno- in večbesednih sinonimov (npr. tudi koitus, ki je v SSKJ je označen s kvalifikatorjem knjižno). S stališča knjižnega jezika nevtralna beseda seks, ki je sinonimna z besedo spolnost, le delno pomensko ustreza besedni zvezi spolno občevanje, saj ima širši pomen ʻspolna dejavnost, spolno življenjeʼ.

    spòl spôla m (ȍ ó) 
    1. značilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženska: določiti spol živali; pravice za vse ljudi neglede na spol in narodnost / otrok moškega spola; žival ženskega spola / število udeležencev navesti ločeno po spolu; razvrstiti mladiče po spolu
    // oseba glede na te značilnosti: odnosi, privlačnost med spoloma / knjiž. lepi spol ženske; šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. nežni spol ženske; mladina obojega spola fantje in dekleta; ekspr. novica je zanimala zlasti ženski spol ženske
    2. knjiž. spolni nagon, spolnost: vznemirja ga spol
    3. lingv. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej: določiti samostalniku spol, sklon in število / moški, srednji spol; samostalnik ženskega spola / slovnični spol
    ● knjiž. odrezati komu spol moški spolni ud

    spôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnosi; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja
    ♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi
    spôlno prisl.: spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški; biti spolno normalen
    ♦ biol. spolno se razmnoževati

    občeváti -újem nedov. (á ȗ) 
    1. biti v stiku, sporazumevati se: pismeno, ustno občevati / knjiž. podmornica občuje z zunanjim svetom s periskopom
    // pogovarjati se, dogovarjati se: prijazno je občeval z vsakomer / sodišče mu je prepovedalo občevati z njim družiti se, pogovarjati se z njim
    2. opravljati spolno združitev: pogosto občevati / spolno občevati
    // imeti spolna razmerja: občevati z mladoletnicami

    spôlnost -i ž (ȏ) 
    1. značilnosti, ravnanje, izhajajoče iz spolnega nagona: spolnost pri razvitih živalih; razvoj spolnosti / ljubezen in spolnost spolni nagon
    2. spolna dejavnost, spolno življenje: spolnost je pogojena z nagonom; zunajzakonska spolnost; problemi spolnosti pri mladini / v filmih, leposlovju je veliko spolnosti

    séks -a m (ẹ̑) spolnost: seks je osrednji problem njegove proze / ljubezen in seks
    ● skupinski seks skupinsko spolno izživljanje; neskl. pril.: pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska

    Špela Petric (september 2017)