×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Zakaj se ta samostalnika »etui« in »radio« sklanjata različno?

    sklanjanje
    etui oblikoslovje radio sklanjanje
    1
    1
    1629
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje: Moderator


      Vprašanje:

      Dva slovnično zelo podobna samostalnika (m. spol, 1. m. sklanjatev, v imenovaniku se končata na dva samoglasnika), ampak sklanjata pa se različno. To sta samostalnika radio in etui.

      Zakaj se npr. v rodilniku sklanjata drugače?
      radia
      etuija


      Odgovor:

      Kot pravilno ugotavljate, prevzeta samostalnika etui in radio spadata v prvo moško sklanjatev, ki je oblikovno (in naglasno) precej raznolika. Obe rodilniški obliki, ki ju navajate, vsebujeta j, ki pa se pri samostalniku radio ne piše (etuija [etuíja], radia [rádija]).

      Prevzete besede pogosto izkazujejo določne posebnosti. Samostalniki moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na naglašeni ali nenaglašeni samoglasnik i, tako v izgovoru kot zapisu podaljšujejo osnovo s soglasnikom j (npr. etuí etuíja, fondí fondíja, mení meníja; agíliti agílitija, cunámi cunámija, hóbi hóbija), ker bi sicer pri pregibanju nastal niz dveh samoglasnikov (pogost zlasti pri prevzetem besedju), ki ga slovenščina praviloma odpravlja, najpogosteje z vstavljanjem t. i. protizevnega j.

      Pri izbiri načina pregibanja samostalnika radio nam lahko pomaga naglas.

      • Če se namreč moškospolski samostalnik v imenovalniku ednine končuje na nenaglašeni samoglasnik o, v odvisnih sklonih ne prihaja do podaljševanja osnove s soglasnikom j, saj končni samoglasnik o v imenovalniku ednine dojemamo kot končnico, ki se pri pregibanju spreminja (npr. rádio rádia, stúdio stúdia, émbrio émbria; bolêro bolêra, pónčo pónča, tórzo tórza).
      • Če je končni samoglasnik o naglašen, se v odvisnih sklonih vedno uresničuje podaljševanje osnove s soglasnikom j (npr. biró birója, metró metrója, rokokó rokokója).

      Tanja Mirtič (september 2017)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si