Zakaj se ta samostalnika »etui« in »radio« sklanjata različno?

[Moderator]

Vprašanje:

Dva slovnično zelo podobna samostalnika (m. spol, 1. m. sklanjatev, v imenovaniku se končata na dva samoglasnika), ampak sklanjata pa se različno. To sta samostalnika radio in etui.

Zakaj se npr. v rodilniku sklanjata drugače?
radia
etuija

Odgovor:

Kot pravilno ugotavljate, prevzeta samostalnika etui in radio spadata v prvo moško sklanjatev, ki je oblikovno (in naglasno) precej raznolika. Obe rodilniški obliki, ki ju navajate, vsebujeta j, ki pa se pri samostalniku radio ne piše (etuija [etuíja], radia [rádija]).

Prevzete besede pogosto izkazujejo določne posebnosti. Samostalniki moškega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na naglašeni ali nenaglašeni samoglasnik i, tako v izgovoru kot zapisu podaljšujejo osnovo s soglasnikom j (npr. etuí etuíja, fondí fondíja, mení meníja; agíliti agílitija, cunámi cunámija, hóbi hóbija), ker bi sicer pri pregibanju nastal niz dveh samoglasnikov (pogost zlasti pri prevzetem besedju), ki ga slovenščina praviloma odpravlja, najpogosteje z vstavljanjem t. i. protizevnega j.

Pri izbiri načina pregibanja samostalnika radio nam lahko pomaga naglas.

• Če se namreč moškospolski samostalnik v imenovalniku ednine končuje na nenaglašeni samoglasnik o, v odvisnih sklonih ne prihaja do podaljševanja osnove s soglasnikom j, saj končni samoglasnik o v imenovalniku ednine dojemamo kot končnico, ki se pri pregibanju spreminja (npr. rádio rádia, stúdio stúdia, émbrio émbria; bolêro bolêra, pónčo pónča, tórzo tórza).
• Če je končni samoglasnik o naglašen, se v odvisnih sklonih vedno uresničuje podaljševanje osnove s soglasnikom j (npr. biró birója, metró metrója, rokokó rokokója).

Tanja Mirtič (september 2017)