Stičnost ali nestičnost vezaja pri zapisovanju dvojnih priimkov

Moderator

Vprašanje:

Kako torej pisati vezaj v zapisu dvojnih priimkov – stično ali nestično? Sonja Hercegova-Baškir ali Sonja Hercegova - Baškir? Pravila določajo nestičnost (s sicer nelogično posebnostjo), vendar opažam, da se jezikoslovci čedalje pogosteje odločajo za stičnost. Ali naj vseeno vztrajam pri normi ali naj se zlijem z večino?

Odgovor:

Pravopisnega določila o nestičnem vezaju mnogi uporabniki niso sprejeli. Pravzaprav glede vezaja in pomišljaja – ki sta se spremenila v kar nekaj izdajah – nikoli niso bili povsem enotni. Pri genezi pravopisnih pravil lahko naštejemo kar nekaj sprememb tako pri pravilu samem kot v njegovi ubeseditvi:

Načrt 1981: Zofka Kveder-Jelovšek (str. 17): Vezaj pišemo med dekliškim in privzetim priimkom.
SP1P 1990: Zofka Kveder-Jelovšek (§ 418): Stični vezaj pišemo med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in.
SP1P 1994: Zofka Kveder - Jelovšek (§ 428): Nestični vezaj pišemo med prvotnim in privzetim priimkom.

Mešanje vezaja in pomišljaja je povzročilo, da mnogi črtico preprosto opuščajo. Zdi se, da je teh uporabnikov največ.

Razmišljanje pravopiscev, ki so se odločili za nestični vezaj, je bilo zagotovo dobronamerno. Ker je prevladujoča raba, pa tudi gradivo sredi 90. let pričalo, da sestavin, ki sta povezani z nestičnim vezajem, ne sklanjamo, so zaradi potencialnih sklonljivih sestavin v imenu (Petra Slana - Tepeš, mest. pri Petri Slana/Slani - Tepeš) oziroma zaradi sklanjanja v neimenovalniških sklonih tipa Rimski-Korsakov (rod. Rimskega - Korsakova) uvedli nestični vezaj.

V Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU o novem pravilu za vezaj oz. pomišljaj še nismo razpravljali, smo pa – tudi že v svetovalnici – večkrat omenili, da pričakujemo v novem pravopisu le dve »črtici«: stični vezaj in nestični pomišljaj. Pri tem vendarle tudi ugotavljamo, da je nestični vezaj že zaradi urejevalnikov besedil, ki ga pogosto samodejno podaljšajo v pomišljaj, pa tudi zaradi zdaj bolj uzaveščenih dejstev o pregibnosti priredno povezanih sestavin, že obsojen na zamenjavo. Precej z vezajem povezanih prirednih zvez je namreč sklonljivih v obeh sestavinah (npr. prostor-čas, prostora-časa; marksizem-leninizem, marksizma-leninizma).

Nekateri jezikoslovci in jezikoslovke res upoštevajo staro pravilo o stičnem vezaju, ki določa prirednost obeh sestavin, ki sta obe tudi nepregibni, s čimer opozarjajo na kontradiktornost pravopisnih pravil.

Zanimivo pri slovenskem pravopisu je dejstvo, da mnogi jezikoslovci, ki sicer prisegajo na spoštovanje tega kodifikacijskega priročnika v delih, s katerimi soglašajo, pri drugih brez težav pravopis obidejo. Naj pri tem omenim, da glede tega pravila pravopisna komisija ni prejela niti ene same uradne, neuradne, kolektivne ali individualne pobude po spremembi pravila, kot je bilo to npr. storjeno s civilno pobudo ob naglasu oz. izreki imena Cerklje ob Krki, za katero so se zavzeli tudi na Radiu Slovenija.
Pri dvojnih priimkih je problem še toliko večji, ker se po pravnih merilih ime glasi tako, kot je zapisano v matični knjigi oziroma v osebni izkaznici, zato bi morali uradne zapise tudi spoštovati. Zapleteno pravno vprašanje pri zapisu tujih imen oziroma pri obravnavi priseljenskih imen je reševalo tudi evropsko sodišče, zato je vase zazrta načelnost pogosto večji problem kot zgolj opuščanje ločila.

Zadrega je v vašem primeru, ker je prvi priimek iz tistega sklopa imen, ki jih je mogoče sklanjati ob ženskih imenih (tj. Kobilca, Tkačeva), še toliko večja. Zato bi bilo najbolje upoštevati pravilo nestičnega vezaja v imenovalniku, ki sovpada z načelom o povezavi sklonljivih sestavin: Sonja Hercegova - Baškir, Sonje Hercegove - Baškir. S tem načinom sledite veljavnim pravopisnim pravilom. O smereh novega pravopisnega predloga pa je več zapisano že zgoraj.

Helena Dobrovoljc (oktober 2017)