Slovenjenje izraza »make up«

Moderator

Vprašanje:

Zanima me nekaj več o slovenjenju besede make up. Zakaj povzroča toliko težav? Vnaprej hvala.

Odgovor:

Na splošno pri podomačevanju veljajo naslednje zakonitosti:

- Slovenjenje tujih izrazov je uspešnejše, če se beseda podomači že ob prvih pojavitvah v slovenščini.

- Pomembno, a mnogokrat pozabljeno dejstvo pa je tudi, da smo pri slovenjenju uspešnejši, če v slovenščini nimamo le ene, tj. knjižne pomenske ustreznice, ampak da se razvije več sopomenk, med katerimi jezikovni uporabnik lahko prosto izbira glede na upovedovalni položaj (make up, ličilo, namazati se, šminka ...).

- In še tretji dejavnik: pomembno pa je, če je tuj izraz živ v tistih krogih, ki ga dnevno uporabljajo in je del njihovega dnevnega strokovnega izrazja oz. žargona.

Konkretno pa je pri izrazu make up dogajanje bolj zapleteno: kot večina angleških izrazov se pojavi v slovenščini šele po drugi svetovni vojni. Začel je izpodrivati domačo knjižno sopomenko ličilo. Tudi ta je v naših normativnih oz. slovarskih priročnikih znana šele od l. 1950 dalje, medtem ko je glagol ličiti mogoče najti že pri Pleteršniku (1894/95). Besedna družina ličiti ipd. se je v slovenščini prve polovice 20. stoletja pogosto mešala z izgermanskimi izposojenkami šminkati, šminkanje, šminka, ki so jih povojni normativni priročniki izrecno odsvetovali. (Ta se je kasneje specializirala le za pomen 'ličiti ustnice' oz. 'ličilo za ustnice'.) Z vpeljavo tuje besede make up, ki je postaja vedno bolj konkurenčna besedi ličilo, se je v slovenščini izoblikoval nov pomenski odtenek, kar kaže tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika:

- z ličenjem urejen obraz ali del obraza: občudovali so njen make-up / skrbeti za svoj make-up ureditev obraza

- ličilo za tako ureditev: kupiti make-up; make-up za oči / popraviti si make-up ličila, nanesena na obraz

Torej pri izrazu make up ne gre le za sredstvo, za konkretno in oprijemljivo predmetnost (kot pri ličilu), temveč tudi za pojmovni izraz, ki pomeni celoten izgled, navadno osredinjen na obraz in je posledica ličenja.

Z opisanim smo vam skušali pojasniti, zakaj je podomačevanje zapleten proces, v katerem se lahko izoblikujejo tudi novi pomeni, saj ne poteka le znotraj jezikovnega sistema, ampak je odvisen tudi od jezikovne rabe in družbenih okoliščin. Te se najbolj izrecno odražajo pri žal pogosto prezrti skladenjski rabi/družljivosti besed, saj vam že bežen pogled na obe sopomenki, tj. make up in ličilo pove, da prve ne moremo nadomestiti z drugo prav v vseh položajih (npr. odrski make up, očesno ličilo). Dejstvo, da sta v rabi tako domača kot tuja beseda, ki pomensko nista povsem prekrivni, na svoj način izraža tudi slovar aktualnega Slovenskega pravopisa 2001, ki ob angleškem make up uporabnike normativno usmerja k podomačenemu zapisu mejkap. To proces slovenjenja še dodatno oteži.

Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (maj 2013)