Ime poklica v ženskem spolu – TAJNIK VI. v vzgoji in izobraževanju




  • Vprašanje:

    V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe.
    Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.


    Odgovor:

    Referenčni slovar SSKJ za izraza tajnica in tajnik, ki naj bi bila na prvi vtis pomensko opredeljena enako, izkazuje razlike: medtem ko sta res prekrivna v pomenu (1) 'oseba, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle' (npr. tajnica direktorja, tajnica režije), pa se drugi pomen (2) 'visok funkcionar kake organizacije, telesa' (glavni tajnik, državni tajnik) izkazuje le pri izrazu tajnik.

    Pri sistematizaciji delovnih mest mnoge tajnike in tajnice morda tudi zaradi preseganja nakazane razlike preimenuje v poslovne sekretarje in sekretarke.

    A pregled sodobnega gradiva kaže, da je razlaga v SSKJ (in tudi v drugi izdaji SSKJ) zastarela, saj raba že več kot desetletje nakazuje premike. Tako tudi pri izrazu tajnica lahko opazimo SSKJ-jevski drugi pomen izraza tajnik, npr.:

    • 1999: Senat univerze je včeraj za novo glavno tajnico univerze soglasno izvolil Mihaelo Kranjc, diplomirano pravnico, ki prihaja iz kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška.

    • 2006: Občinska tajnica ga. Gerdina je dopolnila župana

    za SSKJ-jevsko oklevanje je mogoče najti tudi razlog. Občutek, da je funkcija manj prestižna, če za opis dejavnosti visoke funkcionarke uporabimo izraz tajnica, je v praksi očitno precej bolj živ kot v dnevnem časopisju oz. medijih, od koder so zgornji zapisi. Ustanove, v katerih je med zaposlenimi tudi kak tajnik v pomenu 'visok funkcionar', zelo nerade uporabljajo ženska poimenovanja. Dober primer slabe prakse so slovenske univerze. Tako je npr. videti na spletni strani Univerze v Ljubljani, na kateri so se ženske osebe očitno sprijaznile z dejstvom, da se podpisujejo kot »prorektor«, »glavni tajnik«, »pomočnik glavnega tajnika«, »predstojnik organizacijske enote« ipd. Pri tem se verjetno sklicujejo na notranjo sistematizacijo delovnih mest, ki ne predvideva ženskih poimenovanj za posamezna delovna mesta.
    Tudi na SAZU visoke funkcije opravljajo tajniki (glavni tajnik in tajniki razredov), v moški obliki so zapisani tudi opisi teh funkcij. A celo SAZU, ustanova, ki ji mnogi očitajo okostenelost, se pri opisih svojih članic, ki so opravljale delo glavnega tajnika / glavne tajnice SAZU, ravna po naravnem spolu. V opisu akad. prof. dr. Lidije Andolšek Jeras, ki je sicer prva in edina ženska, ki je doslej opravljala tako funkcijo, je mogoče prebrati:

    »Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 25. aprila 2002.«

    Dejstvo, da se na delovna mesta, ki so bila nekdaj zgolj v domeni predstavnikov moškega spola, danes imenuje tudi ženske, bi moralo za seboj potegniti tudi njihovemu spolu ustrezna poimenovanja, kot to počno v drugih jezikih. Tako je tudi nemška kanclerka Angela Merkel v nemščini imenovana kanclerka (Bundeskanzlerin) in ne kancler, Hilary Clinton smo imenovali državna sekretarka. In pri vašem primeru je to občinska tajnica, če je ženska.

    Razlog, ki ga sicer izrecno ne navajate, ga pa je mogoče iz vašega vprašanja razbrati, je povezan zgolj z občutkom in navajenostjo – oboje je odvisno od družbenega ozračja in posameznikov, uporabnikov jezika, ki te občutke in navade lahko aktivno spremenimo.

    Helena Dobrovoljc (oktober 2017)