Pisanje stvarnih imen v časopisu Delo




  • Vprašanje:

    Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?


    Odgovor:

    Težko pričakujemo, da bodo pravopisna pravila prinašala rešitve za vsa imena, ki se (to zlasti velja za stvarna) nenehno porajajo. Pravopisna pravila so skupek zakonitosti v jeziku in dogovorov v skupnosti, ki jih ob pojavu novega imena tudi uporabimo. Če se zavedamo funkcije lastnega imena kot jezikoslovne pojavnosti, potem vemo, da lastno ime zaznamuje en denotat. In to je tudi merilo lastnoimenskosti. Če svojemu najstniku naročite, naj »gre na Facebook«, potem bo odšel na točno določen spletni portal, na Facebook, in ne na Twitter ali Linkedln ali Myspace. Trditev nekaterih zagovornikov zapisa z malo začetnico je, da bi Facebook lahko generično pomenil 'socialno omrežje nasploh', a to lahko trdijo le nepoznavalci oz. tisti, ki konkretne pojavnosti ne poznajo, ne uporabljajo oz. se zanje ne zanimajo.

    Res je, da imajo nekatere časopisne hiše svojim načelom prilagojena interna pravopisno- slogovna pravila, v katerih je v želji po poenostavitvi ali večji enotnost pogosto opaziti reduciranje dvojnične norme, ki jo pravopisni priročniki dopuščajo.

    Pri Delu zapise stvarnih lastnih imen z malo začetnico opažamo že dolgo časa, pri čemer ugotavljamo, da se z opuščanjem velike začetnice manjša obvestilnost zapisa. Na vprašanje, ali bi se ta praksa spremenila, če bi pravopisna pravila prinašala tudi pravilo o zapisovanju tovrstnih spletnih storitev, vam ne morem odgovoriti. Neupoštevanje pravopisa v javni rabi pri nas ni kaznivo (na Slovaškem zakonodaja predvideva sankcioniranje takih prekrškov), lahko bi rekli, da jezikoslovci »računamo« na prostovoljno upoštevanje dogovornih norm.

    Helena Dobrovoljc (maj 2013)