Lokalizirati ali locirati avto?




  • Vprašanje:

    Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer.
    V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje.
    Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj.
    Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik.
    Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače.
    Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?


    Odgovor:

    Jezikovna raba, potrjena v korpusu Gigafida, res izkazuje močno prevlado prvega pomena glagola lokalizirati (po SSKJ ʻpreprečiti širjenje kakega pojava, omejitiʼ), kaže pa tudi na novi pomen tega glagola, in sicer ʻprilagoditi računalniško, programsko opremo za uporabo v določeni državi, zlasti s prevodom besedilʼ. Poleg tega je iz novejšega gradiva razvidno, da se je drugi pomen glagola lokalizirati (ʻugotoviti, določiti kraj, mesto česaʼ), v SSKJ označen s kvalifikatorjem knjižno, posplošil (v gradivu najdemo zveze, kot so npr. lokalizirati gen, izvor žarkov, nevarnost, planet, računalniški virus; lokalizirati z ultrazvokom itd.).

    Novejše gradivo v korpusu Gigafida kaže tudi na novi pomen glagola locirati, ki je v sinonimnem razmerju z drugim pomenom glagola lokalizirati (po SSKJ ʻugotoviti, določiti kraj, mesto česaʼ), npr.:
    Reševalci so črno skrinjico locirali po 25 dnevih /.../
    Oprema zazna in locira tudi zelo šibke potrese
    Samci so sposobni locirati samičke z veliko natančnostjo.

    Novejše gradivo torej izkazuje nekaj sprememb pomenja glagolov locirati in lokalizirati, ki jih prva izdaja SSKJ še ni zaznala, saj je zadnja knjiga izšla leta 1991. Opazimo lahko, da korpusna besedila iz 90. let izkazujejo zlasti starejše stanje (glagol lokalizirati s pomenom ʻpreprečiti širjenje kakega pojava, omejitiʼ in glagol locirati s pomenom ʻpostaviti, namestiti kaj na določen krajʼ), pozneje pa narašča raba novih pomenov.
    Novi temeljni slovar slovenskega knjižnega jezika (tretja izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika oz. eSSKJ) zaznava tovrstne spremembe besedja in slovarske sestavke izdeluje na novo, na podlagi analize sodobnega gradiva.

    Špela Petric (oktober 2017)

    Jezikovna raba, potrjena v korpusu Gigafida, res izkazuje močno prevlado prvega pomena glagola lokalizirati (po SSKJ ʻpreprečiti širjenje kakega pojava, omejitiʼ), kaže pa tudi na novi pomen tega glagola, in sicer ʻprilagoditi računalniško, programsko opremo za uporabo v določeni državi, zlasti s prevodom besedilʼ. Poleg tega je iz novejšega gradiva razvidno, da se je drugi pomen glagola lokalizirati (ʻugotoviti, določiti kraj, mesto česaʼ), v SSKJ označen s kvalifikatorjem knjižno, posplošil (v gradivu najdemo zveze, kot so npr. lokalizirati gen, izvor žarkov, nevarnost, planet, računalniški virus; lokalizirati z ultrazvokom itd.).

    Novejše gradivo v korpusu Gigafida kaže tudi na novi pomen glagola locirati, ki je v sinonimnem razmerju z drugim pomenom glagola lokalizirati (po SSKJ ʻugotoviti, določiti kraj, mesto česaʼ), npr.:

    • Reševalci so črno skrinjico locirali po 25 dnevih /.../
    • Oprema zazna in locira tudi zelo šibke potrese
    • Samci so sposobni locirati samičke z veliko natančnostjo.

    Novejše gradivo torej izkazuje nekaj sprememb pomenja glagolov locirati in lokalizirati, ki jih prva izdaja SSKJ še ni zaznala, saj je zadnja knjiga izšla leta 1991. Opazimo lahko, da korpusna besedila iz devetdesetih let izkazujejo zlasti starejše stanje (glagol lokalizirati s pomenom ʻpreprečiti širjenje kakega pojava, omejitiʼ in glagol locirati s pomenom ʻpostaviti, namestiti kaj na določen krajʼ), pozneje pa narašča raba novih pomenov.
    Novi temeljni slovar slovenskega knjižnega jezika (tretja izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika oz. eSSKJ) zaznava tovrstne spremembe besedja in slovarske sestavke izdeluje na novo, na podlagi analize sodobnega gradiva.

    Špela Petric (oktober 2017)