Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem spola




  • Vprašanje:

    Kako pravilno združimo naslednja stavka:

    - Deli so simetrični.

    - Obremenitve delov so simetrične.

    1a) Deli in obremenitve delov so simetrične.

    1b) Deli in njihove obremenitve so simetrične.

    2a) Deli in obremenitve delov so simetrični.

    2b) Deli in njihove obremenitve so simetrični.


    Odgovor:

    Toporišičeva Slovenska slovnica (2008) na strani 610 pravi naslednje: Če so jedra sestavljenega osebka različnih spolov (del = m, obremenitev = ž), potem je povedek bodisi v moškem spolu (2a ali 2b) bodisi se ravna po spolu najbližjega samostalnika (1a ali 1b). V tem se ravna po Bajčevih ugotovitvah (prim. Vezanje več osebkov s povedkom, 1955/56).

    V zadnjem obdobju se je s sestavljenimi osebki največ ukvarjal F. Marušič, npr.: O ujemanju s sestavljenim osebkom v slovenščini, Last-Conjunct Agreement in Slovenian, Two Types of Neuter: Closest-Conjunct Agreement in the Presence of '5&Ups', Nekaj posebnosti ujemanja s sestavljenim osebkom, The Grammars of Conjunction Agreement in Slovenian.

    Marušičeve ugotovitve potrjujejo Bajec-Toporišičeve v položajih, ko je osebek pred glagolom in gre za množinske samostalniške zveze. Nekaj več argumentov govori za moški spol, in to zato, ker zanj govori ujemanje s prvim členom/sestavnikom osebka in tudi dejstvo, da je moški spol nevtralnejša oz. nezaznamovana izbira. Za ženski spol govori le ujemanje z bližnjim sestavnikom osebka. Ugibanje, da bi na moški spol glagola vplivalo tudi dejstvo, da se jedro sestavljenega osebka (deli) nanaša na odnosnico drugega (delov) in ima s tem večji vpliv, je težko argumentirano zagovarjati.

    Končni odgovor je torej: Slovnično sprejemljivi so vsi navedeni zgledi. Največ argumentov govori za ujemanje z moškim spolom, čeprav se je več vprašanih govorcev slovenščine odločilo tudi za ženski spol.

    Helena Dobrovoljc (oktober 2013)