O besedi »zviralnik« pri športni vzgoji




  • Vprašanje:

    V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

    Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

    Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

    Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

    V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali.
    Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?


    Odgovor:

    Vaše vprašanje je sicer terminološkega značaja in bi ga bilo najbolje usmeriti v terminološko svetovalnico Inštituta za slovenski jezik. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje

    Lahko pa vam odgovorimo vsaj na del vašega vprašanja:

    V slovenščini o primernosti besed ne govori njihova izrazna podoba, temveč uspešnost njihove rabe v nekem komunikacijskem procesu (tj. pomenska ustreznost, čim manj možnosti za nesporazume oz. šume v komunikaciji). Presenečeni bi bili, če bi pregledali v zgodovino, koliko nenavadnih in čudnih besed smo govorci slovenščine že usvojili in jih predali v uporabo naslednjim generacijam. V SSKJ besedo vključimo, če je evidentirana v šestih različnih gradivskih virih, kar ne pomeni, da je stroka ne sme uporabljati.
    Pri terminologiji gre v prvi vrsti za dogovor v okviru stroke, šele nato besedo vključimo v splošne slovarje, kakršen je SSKJ.

    Očitno je pri vaših kolegih prišlo do neke vrste dogovora, ki ga je sprožil Kristanov slovar. Je pa – pri taki besedi, ki potuje v učne načrte – smiselno, da se novo izrazje predstavi v strokovni reviji, ki ima recenzentski sistem, ki navadno opozori na odstopanja. Ali pa da se od časa do časa naredi strokovni terminološki slovarček, ki se ga ponudi kolegom v presojo … Šele potem neologizme lahko uporabljamo brez nesporazumov.

    Kako je z obema izrazoma v naših slovarjih?
    Izraza zviralnik res v SSKJ še nimamo, imamo pa zviralo v Slovarju novejšega besedja (SNB), ki je bil pripravljen kot dopolnilo SSKJ, zato je beseda danes tudi že vključena v drugo izdajo SSKJ:

    zvirálo -a s (á) priprava v obliki droga, navadno na otroških igriščih, namenjena otrokom za gibalne igre: Dandanes je bistveno manj spontane gibalne dejavnosti kot nekdaj, saj se otroci vse manj igrajo na otroških igriščih, se lovijo, plezajo po drevju ali zviralih E (↑)zvírati se

    Če prav razumem, je zgornja poljudna definicija besede zviralo iz SNB nekoliko drugačna kot definicija v Kristanovem športnem terminološkem slovarju:

    zviralo = kovinska ali lesena ali plastična ogrodja, različne oblike za otroško plezanje (zviranje), nepogrešljiv del otroških igrišč

    V našem gradivu se znajde zviralo tudi v povezavi z mačkami, lahko bi rekli mačje zviralo (vsa zvirala, … vsa “drevesa” za ostrenje mačjih krempljev …, Maja Novak, Mačja kuga, 2000). Zviralnik najdemo npr. že v časopisu Gorenjski glas iz leta 1980, pa v Delu iz leta 2001, v zadnjih letih pa tudi v poročilih raziskovalnih projektov in v reviji Šport mladih (2010), npr.:

    Na visokih lesenih stebrih bodo napete vrvi in žice ter vrvični mostički, po katerih se bo treba nekako gibati, pri tem pa si pomagati z rokami in celim telesom. Naprava, ki bi ji lahko rekli kar zviralnik, bo namenjena urjenju spretnosti in ravnotežja, privajanju na višino in še čemu. (Delo 2001)

    Razširjenost rabe za jezikoslovce pomeni, da je beseda očitno zapolnila neko poimenovalno praznino in da je ne more nadomestiti plezalnik ali plezalo ali kak drug izraz.

    Kakor koli že, obe besedi, tako zviralnik in zviralo, nakazujeta, da je stvar, ki jo opisujeta, namenjena zviranju in vas verjetno motita zato, ker nakazujeta, da ju – če upoštevamo pomen podstavnega glagola – uporabljamo za “neprimerno” gibanje (zviranje), kar pri športni vzgoji od druge triade osnovne šole dalje verjetno ni v ospredju. Obe besedi sta izpeljanki iz glagola zvirati, kar kaže tudi na pomenski okvir, ki ga SSKJ pojasnjuje takole:

    zvírati se -am se nedov. (ī ȋ) ekspr. neprimerno zvijati se, pretegovati se: stoj pokonci, kaj se zviraš; zvira se kot opica; pačiti se in zvirati / zvira se po postelji / plesalka se je zvirala po vrvi delala razne vaje, se pripogibala

    Naj strnem:
    Različni gradivski viri kažejo, da je beseda zviralo že vključena v sodobne slovarje, drugo – zviralnik – pa tudi že poznamo v dnevnem časopisju in strokovnih besedilih od leta 1980 in dalje. Očitno jo v vaši stroki potrebujejo, pri čemer pomislek o neprimernem pomenskem ozadju (glagol zvirati = neprimerno zvijati se) za terminologijo ni tako obremenilen.

    Helena Dobrovoljc (november 2017)