Izvor in pomen zveze »babje poletje« oz. »babje leto«




  • Vprašanje:

    V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.


    Odgovor:

    Glede zveze babje poletje obstaja več razlag, na katere so nas opozorili naši sodelavci:

    Marko Snoj in Nataša Jakop stalno besedno zvezo babje poletje v pomenu 'topla jesen, doba lepega vremena v začetku jeseni' oz. njeno starejšo različico babje leto (prim. Pleteršnikov, Glonarjev slovar) izpeljujeta kot kalk iz nemškega izraza Altweibersommer, ki ima v nemščini tudi svojo starejšo različico, tj. Mädchensommer (dobesedno: dekliško poletje). Tudi ta nemški izraz je prenarejen, in sicer so z izrazom Mättchensommer zapisovali dejansko govorjeni spodnjenemški Metjesommer, pri čemer je Metje ljubkovalno ime za Mechtilde (= Matilda). To izpeljavo potrjuje nemški sinonim Mechtildesommer, ki ga v prenesenem pomenu 'lepa, topla jesen' navaja Grimmov slovar. Lepi, topli jesenski dnevi so torej poimenovani po Matildi iz Helfte, ki goduje 19. novembra. Za ta prijeten jesenski vremenoslovni pojav poznajo na primer v hrvaškem jeziku poleg izraza babje ljeto še izraza Martinjsko ljeto, poimenovano po sv. Martinu, ki goduje 11. novembra, in Miholjsko ljeto, poimenovano po sv. Mihaelu, ki goduje 29. septembra. Sodeč po jezikovnem gradivu, zvezo babje poletje v sodobni slovenščini počasi izpodriva iz angleščine prevzet sinonimni izraz indijansko poletje.

    Silvo Torkar opozarja, da poznajo besedno zvezo babje leto praktično vsi slovanski jeziki (gl. enciklopedijo Slavjanskie drevnosti = Slovanske starožitnosti, Etnolingvističeskij slovar pod redakciej N. I. Tolstogo, Tom 1, A-G, Moskva 1995), zato kalkiranje iz nemščine ni edina možna razlaga, saj se neredko babje leto razlaga kot čas ženskih opravil, npr. spravilo žita, predenje lanu ipd.

    Odgovor Petra Weissa povezuje babje poletje s pajčevinami:
    Trenutno lahko doživljamo babje poletje v živo tudi v državah severno in vzhodno od nas. V nedeljo, 15. oktobra 2017, smo v okolici Dunaja pri več kot 20 stopinjah Celzija opazovali v zraku pajčevine, ki jih je dvigal in raznašal naokoli lahen veter. V tem času v babjem poletju (če je mokro ali če je megla prehuda, seveda ne, saj je potem tudi možnosti za babje poletje manj) razpenjajo pajčevine pajki, poimenovani oglati baldahinarji (Linyphia triangularis), in sicer med liste, vejice ali trave. Ker so kosmi teh pajčevin, ki jih po zraku nosi veter, podobni sivim ali belim lasem (domnevno starih žensk), imajo na nemškem govornem področju za suho in toplo obdobje lepega vremena v začetku jeseni izraz Altweibersommer (poletje stark), ki ustreza našemu babjemu letu. V nemščini se tako (Altweibersommer) imenuje tudi kosem pajčevin v zraku. Besedna zveza je lahko motivirana tudi z drugo mladostjo žensk, ki je le začasna in traja le kratek čas. V nemškem, slovanskem in madžarskem prostoru gre za podobno motivacijo, ne (nujno) za kalkiranje. Sicer je Matildkino poletje res sopomenka, pri pojasnilu prvega dela ne samo slovenske zveze babje poletje pa ne pomaga kaj dosti, ker ta svetnica pri Nemcih v izhodišču ni pojmovana kot stara ženska ali baba. (https://de.wikipedia.org/wiki/Altweibersommer)

    Domen Krvina opozarja na spremembe v razlagi te zveze v prvi in drugi izdaji SSKJ, saj je razlaga v SSKJ2 nadgrajena z bistvenimi meteorološkimi elementi (prisotnost padavin, dnevne temperature itd.) in časovno umestitvijo tega sorazmerno pogostega pojava, ki je zaradi segretosti oceana in severne Afrike okvirno primerljiv s t. i. ledenimi možmi zaradi pogoste severno-južne izmenjave zračnih mas spomladi:

    SSKJ:
    meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni;
    SSKJ2:
    v zvezi babje leto, meteor. obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje poletje

    meteor. babje poletje obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena;

    Za konec lahko naštejemo še nekaj starejših virov, v katerih se je mogoče poučiti o tej besedni zvezi:

    1. Murkov slovar, 1833, str. 508:

    0_1508489680893_Murkov slovar, 1833, str. 508.png

    1. Davorin Trstenjak, Od kod ime babje leto?. Kmetijske in rokodelske novice novice, 1871, 380. O sojenicah in boginjah ter babah:
      0_1508489871145_Odkod_ime babje leto?.pdf

    2. Fran Erjavec, Zoologija, 1875:

    Najbolj znani in najnavadniši pajki tkalci so: Hišni pajek (Aranea domestica); križavec (Epeira diadema), podoba 198; snovač (Tetragnatha extensa) prede črez polja in travnike one milijone letečih niti, katere potem veter zbere in dalje nosi, tako imenovano babje leto. Vendar vse te niti niso od ene, temveč od več vrst tacih pajkov, ki na svoji pajčevini potujejo po zraku.

    1. Natoroznanske stvari, Kmetijske in rokodelske novice, 1871

    0_1508489965803_Naturoznanske stvari, K. in rok. novice, 1871.png

    Uredništvo svetovalnice (oktober 2017)