×

Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugim




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln:
    Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.


    Odgovor:

    Vsaj starejša generacija govorcev zagotovo pomni, da so nas v šoli dosledno opominjali, da je treba take zgradbe, kot je vaša, preubesediti, tako da dobimo namesto pridevniške zgradbe prilastkov odvisnik ali deležniški polstavek:

    Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.
    -- >
    Vozili smo se z avtomobilom, ki je bil okrašen z nalepkami.
    Vozili smo se z avtomobilom, okrašenim z nalepkami
    .

    Še v Bunčevi slovnici iz leta 1940 najdemo razlago, da je zaporedje dveh predlogov posledica dobesednega prevajanja iz nemščine:

    Germanizem je: v od mene odposlanem blagu (prav: v blagu, ki sem ga odposlal).

    In res se tudi ta poved v nemščini glasi: Wir sind mit dem mit den Aufkleber geschmückten Auto gefahren. Ker gre za nominalno izražanje, značilno za strokovna in uradovalna besedila, je tudi v nemščini redka oz. stilno zaznamovana.

    Tudi slovnica štirih avtorjev (SS 1964: 237) se je še opredelila do rabe dveh predlogov zapored, in sicer je v njej dopuščena ta izrazna možnost pod pogojem, če prvi predlog izraža namero:

    Dovoljena je raba dveh predlogov zapored, kadar je prvi za z namernim pomenom, n. pr. obleka za k delu, pokrov za na kad, kruh za na pet, ruta za na glavo, (za na kmete), hrastov išče za čez morje, stolček za pod noge, predpasnik za po vasi, rogožnik za pred vrata itd.
    Vendar imamo tudi nekatere drugačne zveze: A neki dan od Zilje do prek Soče prepeval bo slovenske zemlje sin. Do pred tremi dnevi je bil še doma. Z na videz lepim obrazom... Pred na stežaj odprtimi vrati...

    V današnji jezikovni praksi je raba dveh zaporednih predlogov redka, zato tudi napotil glede tega področja skorajda ne najdemo. Pregled primerov pokaže na naslednje:

    (1) Zaporedno nizanje predlogov pomaga h gospodarnosti izražanja in pri uporabi različnih predlogov tudi k boljši preglednosti. Pišoči in govoreči moramo presoditi, ali je nizanje predlogov v našem besedilu primerno:

    • Verige z na hitro pripravljeno hrano naj kupcem plačajo milijone.

    Če to zapišemo drugače, tako, da si dva predloga ne bi sledila neposredno, se besedilo skladenjsko razgiba (imamo občutek, kot da se je razvleklo) in postane slabše pregledno:

    • Verige s hrano, pripravljeno (= ki je pripravljena) na hitro, naj kupcem plačajo milijone.

    (2) Pri podvojenem istem predlogu – primer zanj je tudi v poslanem vprašanju – pa imamo zadržke, ki izhajajo iz zavezanosti eleganci in dobremu slogu:

    • Še vedno sem proti proti tujcem uperjenemu zakonu.

    Namesto tega bi imeli raje kaj takega kot:

    • Še vedno sem proti zakonu, uperjenemu (= ki je uperjen) proti tujcem.

    Toda celo v tem primeru prevelika bližina pojavitve istega predloga kliče po izboljšavi (preformuliranju) besedila.

    (3) Sicer pa si lahko v slovenščini zapored sledijo celo trije predlogi:

    • Nagrajeni so bili s po nad sto evri.

    To se da povedati tudi drugače, celo brez enega samega predloga:

    • Vsak je dobil vsaj (= več kot) sto evrov nagrade.

    (4) Zaporedno nizanje predlogov nam torej lahko pride prav, vendar s takim načinom ne pretiravajmo, z zaporednim nizanjem istih predlogov pa sploh ne.

    Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (november 2017)