×

Izvor in raba besede »dobrodošli«




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj Slovenci uporabljamo besedo dobrodošlica, dobrodošli itd. za topel ali velik sprejem gosta? Ali je to arhaično slovensko ali srbohrvatizem? Ali so tudi kakšne druge besede (alternative) za to dejanje?


    Odgovor:

    Pridevnik dobrodošel, ki se navadno uporablja v množinski obliki dobrodošli, smo v 19. stoletju prevzeli iz hrvaške zveze prislova in deležnika dobro došao, v množini dobro došli. Tudi današnja slovenska beseda dobrodošlica je hrvaškega izvora. Izvira iz skoraj enako se glaseče hrvaške, ki ima prav tak pomen. Že jezikovni čut nam pove, da ta besedna družina ne more biti izvorno slovenska, ker se po slovensko reče, da je nekdo nekam prišel, ne pa došel. Take in podobne reči si lahko preberete v Slovenskem etimološkem slovarju, ki je prosto dostopen na slovarskem portalu Fran.
    Pa vendar: naši starejši pisci uporabljajo glagol dojti (in njegov deležnik došel) tudi v pomeni 'priti' (prim pri Janezu Svetokriškem Danaſs je letej hishi doshlu isvelizhajne) in Pohlinov trijezični slovar s konca 18. stoletja prinaša besedo dobrodošlica v pomenu "kozarec pijače ob prihodu". Iz Pohlinovega zapisa Dobradashliza vidimo, da je bila naglašena na i, torej dobrodošlíca, iz česar sklenemo, da beseda ni prevzeta iz hrvaščine, temveč je izvorno pristno slovenska.
    Nasprotno pa naglas v slovenskem pridevniku dobrodôšel in današnjem samostalniku dobrodôšlica kaže na prevzem iz hrvaščine. Kdor se v javnem napisu želi izogniti dokaj ustaljenemu dobrodošli, navadno uporabi zvezo lepo pozdravljeni. Sinonima besedi dobrodošlica v današnjem pomenu pa Sinonimni slovar slovenskega jezika ne navaja in ga torej zelo verjetno ni.

    Marko Snoj (december 2017)


Prijavite se za odgovor