Svojilni pridevnik priimkov »Kmetec« in »Jurgec«
-
Vprašanje:Zakaj iz priimka Kmetec tvorimo pridevnik Kmetčev, vendar iz priimka Jurgec tvorimo svojilni pridevnik Jurgečev?
Odgovor:Priimek Kmetec in Jurgec sklanjamo Kmetca Kmetcu .... oz. Jurgca Jurgcu ..., oba v neimenovalniških sklonih izgubljata polglasnik, ki ga v pisavi zaznamuje e v obrazilu -ec. Obe obliki na enak način tvorita svojilni pridevnik: Kmetčev, Jurgčev.
Zlasti vzhodnoslovensko govorno področje nekatera imena tipa Štuhec ... res izgovarja z naglašenim zadnjim zlogom, torej Štuhéca Štuhécu, tedaj se tudi svojilni pridevnik tvori drugače, kot bi se v osrednjeslovenskem prostoru, in sicer: Štuhečev. Lokalne rabe je dobro opazovati, vendar za knjižni jezik ne morejo biti odločilne, saj je Jurgec tudi čisto osrednjeslovenski priimek.
Morda vas je zmotilo, ker za ime Jurgec tako rabo predvideva Amebisov pregibnik (Jurgec Jurgeca ... Jurgečev), kar je res nenavadno, saj v dostopnem gradivu (Gigafida ...) pregibanja Jurgec Jurgeca še nimamo evidentiranega.
Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).
Helena Dobrovoljc, Peter Weiss, Urška Vranjek Ošlak (december 2017)
