×

Zapis kratkih imen prireditev v slovenščini: z veliko ali malo




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.

    Nekaj primerov:
    – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh?
    Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;

    – Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh?
    Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;

    – Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh?
    Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje

    Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.


    Odgovor:

    SSKJ2 za samostalnik vrh navaja pomen 'sestanek voditeljev držav' (in mu pridodaja z vidika sodobne rabe vprašljivi kvalifikator publ.). Vendar pa je iz vaših primerov in iz gradiva korpusa Gigafida razvidno, da ne gre nujno za sestanek voditeljev (držav), temveč katerikoli sestanek oz. srečanje na najvišji državni ali strokovni ravni, pa tudi za srečanje »državnih vrhov«, torej državnikov, ki predstavljajo najvišje nosilce funkcij znotraj države.

    Kadar gre za vrstno rabo – in take je v poslanem gradivu in korpusu največ – zveze socialni vrhdigitalni vrh in podobne zapisujemo z malo. Podobno je z zvezami madridski, praški vrh v pomenu 'srečanje državnikov v Pragi'. Pri imenih posameznih prireditev pa bi te seveda pisali z veliko, npr. Digitalni vrh v Talinu, ki ga navajate sami.

    Čeprav sami sprašujete le po imenih prireditev, pa je problem še nekoliko bolj zapleten, saj je bil – sodeč po zadnjem navedenem dokumentu – denimo »Tristranski socialni vrh za rast in zaposlovanje« ustanovljen kot organ s tem lastnim imenom. Gre za podobno širitev pomena samostalnika vrh, kot jo že pozna samostalnik skupščina, ki je lahko bodisi 1. 'osrednji organ upravljanja določene skupnosti, organizacije, društva' ali pa 2. 'sestanek, zborovanje tega organa'.

    Pri krajšanju lastnih imen, ki vsebujejo samostalnik vrh, pa bi se slovensko pišoči bržkone ravnali po vzoru lastnih imen, ki vsebujejo pogosto rabljene vrstne samostalnike tipa fakulteta, inštitut, komisija ipd. Tudi kadar se v besedilu kateri od teh samostalnikov pojavlja v funkciji zamenjave daljšega lastnega imena, ga ne pišemo z veliko, temveč z malo začetnico (morebitna izjema v tem smislu je Evropska komisija, ki jo enoumno krajšamo v Komisija). Tako bi tudi »Digitalni vrh v Talinu« ter »Tristranski socialni vrh za rast in zaposlovanje« v besedilu krajšali kar v vrh in (socialni) vrh. Če bi šlo za besedilno okrajšanje zgolj drugega dela imena, pa se velika začetnica seveda ohranja, npr. Digitalni vrh. Še zlasti, ker gre očitno za enkratno prireditev, ki po vsej verjetnosti ne bo organizirana periodično.

    Pri krajšanju stvarnih lastnih imen je namreč najbolj pomembno, da imena organov, zvez, prireditev tudi po okrajšanju širši jezikovni skupnosti še vedno enoumno sporočajo, za katerega nanosnika gre (Unija, Komisija, Matica), to je v dosedanjih odgovorih v svetovalnici izrecno povedano. Pri imenih prireditev oz. srečanj, kot je estonski digitalni vrh, smo odstranili le tiste dodatke, s katerimi smo konkretno umestili dogajanje v prostor ali čas. Če bo taka prireditev organizirana periodično, bo digitalni vrh postal zgolj vrstno ime prireditve, ki ga bo konkretiziral vrstilni števnik pred imenom in ime kraja, v katerem bo organizirano srečanje. Torej ne lahko govorimo o enkratnosti prireditve le ob prisotnosti obeh dodatkov jedrni besedni zvezi (2. Digitalni vrh v Kairu), a se zdi, da bodo srečanja državnikov EU odslej poimenovana po osrednjih temah, ne le po mestih ali državah, v katerih so organizirana.

    Tina Lengar Verovnik, Helena Dobrovoljc (december 2017)