×

Zapis zveze »döner kebab«




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj se v zapisu občne besede (npr. razmišljajo o prepovedi döner kebaba) uporablja preglas? Ali ni tako, da pri podomačevanju sledimo izgovoru besede?


    Odgovor:

    Z zvezo döner kebab poimenujemo turški kebab, narejen iz mesa, ki se vrti in peče na navpičnem ražnju.
    Medtem ko je kebab arabsko poimenovanje za različne jedi iz pečenega mesta oz. meso z žara, je döner turška beseda, angleško govoreči jo črkujejo na različne načine (doner, donar, donair, donner).

    Sledeč preglednicam za izgovor tujih črk in črk z diakritiki v Slovenskem pravopisu 2001, je turški preglašeni ö izgovorjen kot e: Inönü – [inení]. Če upoštevamo, da občna poimenovanja v slovenskem jeziku domačimo tako, da jih zapišemo najbližje slovenskemu izgovoru, kakor je nakazano v že uslovarjenih in kodificiranih besedah, npr. skijöring > [skjéring-] > skijering, volapük > [pík] > volapik, führer  > [fír] > firer, bi potemtakem tudi döner kebab morali zapisati kot dener kebab.

    Vendar pa je zaradi razširjenosti zapisa brez znamenja za preglašenost (doner kebab) danes v ušesih govorcev bolj doner, ne glede na to, ali zapišemo ö ali le o. Kot zanimivost je treba omeniti tudi, da se je na Slovenskem precej bolj razširila raba le zadnjega dela imena (kebab: V Nemčiji je kebab poleg klobas ena najbolj priljubljenih jedi. Samo v Hamburgu je približno 300 prodajaln kebaba, Nedelo 2007), tako da se s tem vprašanjem skorajda nismo srečevali. Časopisni naslovi v zadnjem obdobju pa so zaradi odločanja parlamenta EU, ali ulično prodajo kebaba prepovedati, poimenovanje zapisovali nepodomačeno, tj. kot v izvirniku (döner kebab).

    Helena Dobrovoljc (december 2017)