Imena mejnih prehodov

Moderator

Vprašanje:

Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?

Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.

Odgovor:

Na vprašanje, ki ga zastavljate in ki je izrazito dogovornega značaja, naši standardizacijski priročniki še niso odgovorili. Tudi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS se o tovrstnih zapisih še ni izrekla. Pomembno je, da se zavedamo, da npr. pri Obrežju in Bregani ne gre za dve stikajoči se naselji, temveč za kilometer oddaljeni naselbini, po katerih nosita ime slovenska in hrvaška mejna točka:

Na hrvaški strani mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, to je na Bregani, so nekateri čakali od 13 do 20 in več ur ...

Poleg tega je v rabi možnost, ki jo navajate, precej redka, saj uporabljamo navadno eno ime, odvisno od tega, katera zemljepisna entiteta nam je jezikovno/prostorsko bližja, drugo pa zapišemo v oklepaju:

- Zbrali smo se na območju remontnega zavoda bivše JLA na območju Obrežja (Bregane) neposredno ob naši južni meji.

Mogoč je tudi zapis s poševnico, saj slednja nadomešča besedico »ali«, mejno točko pa imenujemo bodisi Obrežje bodisi Bregana:

- Od Maclja do Šentilja je 60, od Obrežja/Bregane do Karavank 170 in od Obrežja/Bregane do Fernetičev 230 kilometrov.

Če pa vendarle želite uporabiti črtico, torej vezaj ali pomišljaj, si lahko pomagate z obstoječimi pravopisnimi pravili in do sedaj uveljavljenimi rešitvami KSZI, na katere nas je opozoril dr. D. Perko. Možnost bi bila uporabiti nestični pomišljaj, če gre za nasprotnostno razmerje enakovrednih jezikovnih/zemljepisnih enot mejni prehod Obrežje – Bregana.

Helena Dobrovoljc (junij 2013)