Uveljavljena predložna zveza »na skupini«

Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.

Raba predlogov v in na je v nekaterih zvezah neustaljena in zato zamenljiva (ter prepuščena izbiri avtorja), pomen zveze pa je ob rabi enega ali drugega predloga nespremenjen. Nekaj tovrstnih zvez najdemo tudi v ponazarjalnem gradivu slovarskega dela Slovenskega pravopisa 2001, npr.:

izvidnica: biti na, v izvidnici oddaja: nastopati na, v oddaji voda: kuhati na, v vodi

V nekaterih zvezah pa je raba predlogov v in na povezana s pomenskimi razlikami, ki so pri nekaterih zvezah bolj očitne, pogosto je očitnost pomenskih razlik povezana tudi s prisotnostjo različnih glagolov, s katerimi stopa predložna zveza v družjivostno razmerje. V zvezi sodelovati v razpravi je prepoznan pomen sodelovanja, udeleženosti pri dejavnosti, v zvezi priti na razpravo pa je prepoznan pomen fizične prisotnosti pri dejavnosti. Zaradi pomenske razlike in z njo povezane ustaljenosti v tovrstnih zvezah predlogov ne moremo zamenjevati.

Pomenske razlike so lahko tudi manj očitne, npr. učiti na/v šoli. Zvezo lahko razumemo kot povsem sopomensko, raba predloga je v tem primeru zamenljiva. V rabi obeh predlogov pa lahko prepoznamo majhno pomensko razliko, tedaj raba obeh predlogov ni povsem zamenljiva. Nekaj več lahko o tej predložni zvezi preberete v odgovoru Predložna zveza »na šoli« in »v šoli«https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/441/predlo%C5%BEna-zveza-na-%C5%A1oli-in-v-%C5%A1oli.

Pri mestniški predložni zvezi s samostalnikom skupina je glede na stanje v besedilnem korpusu Gigafida predlog v mnogo pogostejši; samo zvez z glagolom pred predlogom je v ednini več kot 1400https://viri.cjvt.si/gigafida/Collocation/Search?LeftDistance=3&Query=v%20%22skupini%22&RightDistance=0&PartOfSpeechIds=3, v dvojini in množini pa več kot 500https://viri.cjvt.si/gigafida/Collocation/Search?LeftDistance=3&Query=v%20%22skupinah%22&RightDistance=0&PartOfSpeechIds=3.

Predlog na je mnogo redkejši, saj število glagolskih in neglagolskih zvez v edninihttps://viri.cjvt.si/gigafida/Collocation/Search?LeftDistance=3&Query=na+%22skupini%22&RightDistance=0 in množinihttps://viri.cjvt.si/gigafida/Collocation/Search?LeftDistance=3&Query=na+%22skupinah%22&RightDistance=0 ne presega 400. Zveze se predlogom na so povezane zlasti z izvajanjem poskusov, testov, npr.:

V naslednji fazi testiranja bodo cepivo preizkusili na skupini 500 do 600 bolnikov. Raziskava, ki so jo opravili na skupini mladih ljudi, starih od 15 do 26 let, je pokazala, da najstniki pod vplivom oglasov, ki promovirajo alkoholne pijače, uživajo več alkohola. Poskuse so opravili na skupini 44 zdravih prostovoljk.

Primeri, po katerih sprašujete, se pojavljajo sporadično, in sicer zlasti v množini ali skupaj s pridevnikom, ki natančneje določa vrsto skupine:

Bašem se s hrano, preveč kadim, redim se. Na skupinah in s terapevti obupujem, se smešim, jokam, vsega po malo. Skupine so razdeljene po različnih nivojih, eni so bolj samostojni, drugi manj,« pravi mentorica na skupinah samozagovorništva. Vsi, ki vas bremenijo čustvene težave in ste zainteresirani za udeležbo na skupini za samopomoč, ste vabljeni, da nas pokličete. Tem strokovnim razlogom na usklajevalni skupini nihče ni oporekal, saj je bilo ocenjeno, da je zakon s strokovnega vidika dober. Inovacijski projekt sem predstavil na študijski skupini glasbenih pedagogov za gimnazije.

Če se osredotočimo še na skladenjski pomen in širšo pomensko interpretacijo obeh zvez, lahko izpostavimo, da pri zvezah v/na (bralni) skupini lahko prepoznamo manjše pomensko razlikovanje:

(1) v bralni skupini: biti del skupine, ki razpravlja o prebranem. S predlogom je izraženo mesto, pojmovano kot sestav, katerega del je kdo ali kaj. tako še npr. biti v odboru, biti v vladi. (2) na bralni skupini: sodelovati pri dejavnosti razpravljanja o prebranem, s predlogom je izražena dejavnost, kot jo nakazuje določilo. Tako še npr. skleniti na odboru, obravnavati na vladi. V teh zvezah je tudi raba samostalnika prenesena (odbor, vlada), saj pravzaprav poimenujemo sejo, srečanje, na katerem je bilo nekaj sklenjeno, obravnavano – to ustreza tudi dejavnosti skupin, ki se pojavljajo v gradivu.

Takšna pomenska razlikovalnost v vaši zvezi ni obvezna, saj že prisotnost v skupini vsaj posredno vključuje sodelovanje pri dejavnosti, zato je v rabi običajnejša in mnogo pogostejša raba v (bralni) skupini. V nekaterih primerih je lahko ponatančenje nujno, saj bi sicer lahko prišlo do nesporazumov pri razumevanju – to je treba presojati glede na kontekst in predznanje naslovnikov; v takih primerih je lahko uporaba zveze na skupini upravičena. Vsekakor pa velja opozorilo, da ne gre za pogosto rabo.

Manca Černivechttps://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/manca-cernivec-sl, Domen Krvinahttps://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/domen-krvina-sl (marec 2022)

Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Celoviti servis za uporabnike slovenskega knjižnega jezika: Fran, Franček in Jezikovna svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

SOCIOLINGVISTIKA normativnost sociolingvistika normativnost predložna zveza predlog na

Kateri predlog uporabiti: iz ali z?