×

Nekoč nepravilno, danes dovoljeno: »upravljati s skladom« in »upravljati sklad«




  • Vprašanje:

    Dolgo časa je veljalo, da se glagol upravljati veže izključno s predmetom v 4. sklonu (torej upravljati kaj), da pa je izrecno narobe ta glagol vezati s predmetom v 6. sklonu (upravljati s čim se je štelo za hudo napako).
    Zdaj gledam v pravopisu: naštete so različne možnosti, na koncu celo: upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati.
    Kako to, da je ta rešitev kar naenkrat sprejemljiva? Gre morda za napako in bi moral biti pri tej zvezi krogec, v smislu, da ni sprejemljiva? Je že res, da je navedena še priporočena sopomenka, vendar ni označeno, da zveza ni sprejemljiva. Mar je?


    Odgovor:

    Napačnost vezave glagola upravljati s 6. sklonom je uvedel pravopis iz leta 1962, ki jo je označil z "ničlo", kar je pomenilo, da gre za "večjo besedno in slogovno spako in najhujši nebodigatreba". Deloma je ta pravopis preganjal tudi vezavo s 4. sklonom, zlasti v zvezi upravljati avto, ki je bila označena s puščico, kar je pomenilo, da gre za besedo ali besedno zvezo, ki je "nepotrebna ali nelepa ali v nasprotju z duhom slovenskega jezika".

    Takšno razmerje do glagola, o katerem govorimo, je v grobem prevzel tudi pravopis 2001. Možnost vezave s 6. sklonom je omenjena le v primeru, ki ga navajate (upravljati z orožjem), a je tudi tam odsvetovana. Številni lektorji odsotnost navajanja vezave s 6. sklonom in odsvetovano besedno zvezo razumejo tako, kot da se takšna vezava v jeziku ne pojavlja oz. jo je treba popravljati. V pravopisu 2001 pa pravzaprav ne piše, da je vezava s 6. sklonom nesprejemljiva -- je "le" odsvetovana.

    SSKJ2 se je v primerjavi s SSKJ glede tega nekoliko omehčal -- ne govori več o nepravilnosti vezave s 6. sklonom, le usmerja k vezavi s tožilnikom.

    Ker so časi jezikovnega purizma (ne pa jezikovne ozaveščenosti!) minili, je takšno "prepovedovanje" jezikovne rabe pogosto odveč. Že hiter pregled gradiva v korpusu Gigafida pokaže, da je vezava glagola upravljati s 6. sklonom zelo živa. Nič ni narobe, če se pri lektoriranju dosledno držimo norme iz pravopisa 2001, vendar pa se moramo zavedati, da se jezik včasih ne ukloni našim poskusom, da bi ga spreminjali po svoje (kar je pravopis pravzaprav poskušal že od leta 1962, pa mu do danes še ni uspelo).

    Urška Vranjek Ošlak (januar 2018)