Vejica in večbesedni veznik »tako da«

Moderator

Vprašanje:

V svetovalnici ste že odgovarjali o večbesednih veznikih. Vseeno me zanima raba vejice v primeru tako da. Spodaj je nekaj navodil nalog in prosim za razlago rabe tako da in vejice.

V izhodiščnem besedilu je več prevzetih besed. Ugotovite njihov pomen, tako da na črtico pred vsako besedo zapišete črko ustrezne razlage iz desnega stolpca.
S pomočjo slovarskega sestavka nadomestito podčrtano besedo tako, da pomena povedi ne boste spremenili.
Tvorite poved, v kateri boste uporabili obe besedi tako, da boste dokazali razumevanje njunega pomena.
V izpisani povedi je uporabljen odvisni govor. Pretvorite ga v premi govor, tako da bo spremni stavek med dvema deloma dobesednega navedka.

Odgovor:

Večbesedni veznik tako da sodi med tiste zveze prislovnih zaimkov in veznikov, pri katerih lahko vejico postavimo bodisi pred celotno zvezo bodisi med prislovni zaimek in veznik. Vendar pa te dvojnične možnosti nimamo vedno, temveč jo omejuje pomen povedi.
Vejico lahko postavimo med tako in veznik da samo takrat, ko je mogoče to zvezo razumeti kot "na tak način".
Tudi korpusno gradivo za primere, ko veznik da dopolnjuje prislovni zaimek tako v funkciji uvajanja odvisnika, v katerem je izražen način poteka, izvajanja dejanja, kaže, da prevladuje zapis z vejico pred da, iz česar lahko sklepamo, da veznik ni ves tako da, temveč samo da, ki uvaja dopolnilo k prislovnemu zaimku.
Nekaj primerov: Trčenju se je skušal izogniti tako, da se je umikal na bankino, Omenjeni sistem naj bi med drugim izboljšali tako, da bi podaljšali čas hranitve nekaterih podatkov, Tisoč in eno noč mu je pripovedovala pravljice tako, da je bil konec ene začetek druge.

Drugače je pri uvajanju posledice, sklepanja, ki izhaja iz dejanja v glavnem stavku – v tem primeru je veznik nedvomno večdelni, torej celoten tako da brez vmesne vejice, npr. O njih je bilo že veliko povedanega, napisanega in izrečenega, tako da bomo v tem sestavku našteli samo osnovna dejstva, Medtem ko na smučiščih ni bilo pretirane gneče, tako da se je večina smučarjev lahko naužila zimskih radosti, je bilo nekaj več težav s prometom, Bil sem v dobri formi, tako da bi svojo uvrstitev še lahko izboljšal.

V navodilih, ki jih navajate, gre predvsem za izpostavitev načina, kako (naj) dejanje poteka, se izvaja (da na črtico zapišete, da pomena ne boste spremenili, da boste dokazali razumevanje, da bo spremni stavek med dvema deloma navedka).

Prvo poved bi lahko razumeli tako, da odvisnik opisuje posledico, sklepanje, ki izhaja iz dejanja v odvisnem stavku:
V izhodiščnem besedilu je več prevzetih besed. Ugotovite njihov pomen, tako da [in to pomeni, in zato] na črtico pred vsako besedo zapišete črko ustrezne razlage iz desnega stolpca.
Možna pa je tudi razlaga z elipso v glavnem stavku (pri nalogah je označevanje rešitev običajno, predvidevano), pri kateri vsebino odvisnika interpretiramo kot način poteka, izvajanja dejanja:
V izhodiščnem besedilu je več prevzetih besed. Ugotovite njihov pomen [in to označite] tako, da na črtico pred vsako besedo zapišete črko ustrezne razlage iz desnega stolpca.

Zelo majhna možnost posledične oz. sklepalne interpretacije je prisotna tudi pri zadnji povedi:
V izpisani povedi je uporabljen odvisni govor. Pretvorite ga v premi govor, tako da [in ta pretvorba že pomeni] bo spremni stavek med dvema deloma dobesednega navedka.
Ker pa pri pretvorbi odvisnega v premi govor spremni stavek ni nujno med dvema deloma dobesednega navedka, se zdi mnogo bolj smiselna izpostavitev načina, kako naj bo pretvorba izvedena: V izpisani povedi je uporabljen odvisni govor. Pretvorite ga v premi govor tako, da bo spremni stavek med dvema deloma dobesednega navedka.

Kot smo poudarili že na začetku, je za pravilno postavljanje vejice pri prislovno-vezniški zvezi tako da bistveno razumevanje in ustrezna (najbolj smiselna) interpretacija vsebine – zlasti razmerji med dejanjema – celotne povedi. Pri izražanju načina stoji vejica vmes, pri izražanju posledice, sklepanja pa pred zvezo.

Vse našteto si pod pomenoma 5 in 6.1 lahko ogledate v najnovejšem opisu veznika da v eSSKJ na portalu Fran (http://fran.si/iskanje?View=1&Query=da).

Tina Lengar Verovnik, Domen Krvina (januar 2018)