×

Pisanje osebnih imen z velikimi črkami (2)




  • Vprašanje:

    Na povezavi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1926/pisanje-osebnih-imen-z-velikimi-črkami?loggedin dopuščatei pisanje osebnih imen v besedilih s samimi velikimi črkami, kar Slovenski pravopis tudi dopušča, saj natančno določa, da se same velike črke smejo uporabljati le pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih.

    "Besedilo" je po SSKJ "z določenimi besedami izražene misli" ali "iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji". Osebno ime na pisemski ovojnici, dopisu ali sodbi vsekakor ni z določenimi besedami izražena misel, niti ni iz besed sestoječi del v knjigi ali publikaciji.

    Zanima me sledeče:
    Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) na pisemskih kuvertah dovoljeno?

    Vem, da zapis osebnega imena s samimi velikimi črkami ni v skladu s pravopisom, a želim vašo potrditev.


    Odgovor:

    Navedene definicije (razlage, pravila) iz pravopisa in slovarja se očitno da razumeti tudi skrajno ostro, tako rekoč sovražno do pišočih in govorečih. Zdajšnjim pravopisnim navodilom glede pisanja samih velikih črk bi poleg določila o poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih (ali celo črk: pri veliki začetnici recimo v imenih ali priimkih gre za poudarjanje le prve črke v besedi) koristila razširitev z »lahko«, ki nas ob dobronamernem branju ne bi omejevala (recimo: naslove besedil seveda lahko pišemo z veliko začetnico ali kdaj celo s samimi malimi črkami, ne samo s samimi velikimi, kot piše SP 2001 v točkah 117–118), razširitev »ipd.« pa je (v točki 118) tako že zapisana. Tako omejevalno (in omejeno) branje pravopisnih pravil lahko vodi v skrivenčen jezikovni pouk in v preverjanje znanja, ki je pri učečih svojevrstno samozdravljenje in ki pri učečih se lahko vzbudi odpor ne samo do šolskega predmeta slovenski jezik, ampak tudi do vsega drugega v zvezi s slovenskim jezikom in književnostjo.

    V pravopis se ne da zajeti čisto vsega. Če to, kar je v njem zapisano, odslej beremo zadrgnjeno advokatsko, lahko ugotovimo, da je DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA JE KRATKA (PREŠEREN) na nagrobniku zapisano v prvem delu pravopisno ustrezno (v skladu s točko 117 zdajšnjih pravopisnih pravil), pesnikov priimek ter ime in priimek pokopanega, recimo FRANC VODOPIVEC, pa niso »po pravopisu« oziroma so zapisani v nasprotju s pravopisnimi pravili. Toda s samimi velikimi črkami so lahko napisane cele knjige, od otroških slikanic do telefonskih imenikov. Ali je vse to res zapisano v nasprotju s pravopisnimi pravili? Pisanje večjih nizov samih velikih črk je lahko predmet stilistike, ki pa mora ravnati bolj občuteno od pravopisnih samo dveh možnosti, namreč narobe in prav. – Med velikimi in malimi črkami ne moremo izbirati edinole pri zapisovanju simbolov, kot so recimo m, Au in pH, če zapisanemu nočemo spremeniti pomena. V kakih sobesedilih imena in priimke pišemo z velikimi začetnicami, ravno v elektronskih naslovih pa so dogovorno večinoma pisani s samimi malimi črkami (in še marsikaj drugega tudi: gre za tehnični dogovor). Zapis iVAN cANKAR je nenavaden, ni pa nemogoč, sploh kot sestavina umetniškega dela. V resni doktorski disertaciji iz slovenske književnosti gotovo ne pride v poštev.

    V mnogih položajih ravno priimke (ali osebna imena in priimke ali na pisemskih ovojnicah tudi krajevna imena) pišemo s samimi velikimi črkami. To – naj bo napisano čisto jasno – ni v neskladju s pravopisom. Tako zapisana elektronska sporočila, SMS-i ipd. so sicer lahko moteči, najbrž pa pravopis vseh mogočih rab nikdar ne bo mogel zajeti v pravila. Pravopisna pravila s pravopisnim slovarjem nam dajejo smernice za pisno ustvarjanje v skupnosti in ne smejo postati vrv okoli vratu, ki bo začela stiskati in dušiti takoj, ko bo v našem sporazumevanju zaznano kaj, kar v pravilih ni izrecno »dovoljeno«. Tudi v jezikovnem ustvarjanju in odstopanju od nevtralnega, najboljšega in morda edino »pravilnega« in zveličavnega nimamo le dveh barv – črne in bele –, ampak mnoge njune odtenke in tudi veliko pisanih barv.

    (Mogoče odgovarjalci v jezikovni svetovalnici kdaj potrebujemo povratno informacijo. Ob tokratnem vprašanju me zanima, kaj naj bi kot družba, slovenisti ali poštarji storili s tistim, ki je na pisemsko ovojnico napisal priimek s samimi velikimi črkami. Bi mu nakopali za vrat policijo, morda pravopisno? Ali pa bi na ovojnico pritisnili štampiljko z napisom PRAVOPIS NE DOVOLJUJE PISANJA IMENA IN PRIIMKA S SAMIMI VELIKIMI ČRKAMI? In to v času, ko je pisanja po navadni pošti že brez te grožnje čedalje manj!)

    Peter Weiss (januar 2018)


Prijavite se za odgovor