×

Mislim, da slovenski pravopis napačno piše »Hrvaško Zagorje«




  • Vprašanje:

    Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži.
    Citiram hrvaški pravopis:

    Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.

    Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajinazagorje z malo začetnico


    Odgovor:

    Pravopisno pravilo v členu 73 glede pisanja nenaselbinskih zemljepisnih imen določa:

    V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime.

    Zato pišemo občnoimenske neprve sestavine z malo začetnico: Bela krajina in Goriška brda nasproti Zadnja Trenta.

    Ker zadreg pri tovrstnih imenih ni malo, smo se pri prenovi pravopisnih pravil odločili še enkrat pregledati večbesedna nenaselbinska zemljepisna imena in ugotoviti, ali jezikovni uporabniki dojemajo posamezne sestavine kot občne besede ali kot lastna imena. Imena kot Polhograjski dolomiti in Hrvaško Zagorje res niso več sprejeta kot nekdaj, saj uporabniki danes dolomite dojemajo kot lastno ime – Dolomiti ‘italijansko gorovje’ in ne več le kot krušljivo kamenino.
    Podobno je pri besedi zagorje, ki jo že pravopisni slovar opredeli kot neobčevalno, zato tudi v pomenu ‘svet za goro’ manj razširjeno. Ljudje jo malo uporabljajo v občnoimenskem pomenu (npr. Gigafida ne izkazuje take rabe), zato zapisa z veliko začetnico ne bi spreminjali, čeprav je ime na prvi pogled vzporedno z imeni Bela krajina ali Goriška brda. Besedi krajina in brda vendarle živita tudi v prvotnem občnem pomenu, npr. iz korpusa Gigafida:

    Ampak, če se voditelj v studiu drži, kot da nima tri čiste o tem, o čemer teče beseda, in je nabral goste z brda in dola z eno samo željo, da se tam v studiu nekaj uravnoteži, potem je to pravi recept za katastrofo. 
    Ta krajina sicer ni najbolj radodarna, a daje veliko zanimivih možnosti preživljanja prostega časa.

    Nakazano argumentacijo bi kazalo uporabiti tudi pri imenu Gorski kotar, saj je beseda kotar v pomenu, ki ga pozna Pleteršnik (kotár), že izginila iz slovenskega občnoimenskega fonda, zato večina uporabnikov kotar piše že z veliko začetnico, torej Gorski Kotar. Na Hrvaškem jezikovnem portalu pa je kotar opredeljen kot upravna enota, večja od občine oz. manjša od mestne občine.

    Pojmovanje lastnoimenskosti se torej od jezika do jezika razlikuje.

    Helena Dobrovoljc (januar 2018)