×

Dvojno zanikanje in glagoli zavračanja (»preprečiti da (ne) bi«)




  • Vprašanje:

    Kaj je pravilno ?
    S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli.
    S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.

    Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika.
    Hvala za odgovor.


    Odgovor:

    Pojav, ki vas zanima, se imenuje dvojno (ali pleonastično) zanikanje in se pogosto pojavlja v različnih jezikih sveta ob glagolih zavračanja (verba defendendi), kot so: bati se, prepovedati/braniti, odsvetovati, preprečiti, upirati se ... O tem si lahko preberete tudi članek Gašperja Ilca z naslovom Pleonastično zanikanje v slovenščini.

    Sicer sta pravilni obe možnosti, glede na stanje in razmerje, ki ga izkazuje gradivo, pa je ustreznejša prva: S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli lahko pretvorimo v: S cepljenjem preprečimo bolezen. Vprašamo se: Kaj preprečimo s cepljenjem? Odgovor: Da bi zboleli. Bolezen.

    Glede na sprejemljivost in razumljivost, pa tudi razširjenost tudi druga možnost sama po sebi ni napačna, je pa gotovo stilistično bolj nerodna in zaradi tega verjetno omejena na govorjeni jezik.

    Slednje podkrepita tudi dve hitri poizvedbi po korpusu Gigafida:

    • zveza bati se, da bi se pojavlja zelo pogosto v vseh vrstah besedil,
    • zveza bati se, da ne bi se v GF pojavlja večinoma v spletnih forumskih besedilih (zavihek "internet") v pogostnosti okoli 1/10 vseh zadetkov.

    Podobno:

    • Zaljubljenost ji je preprečila, da se vrne.

    nasproti

    • Stanje se ne izboljšuje, a to mi ne more preprečiti, da ne bi šel v Wimbledon na ogled tenisa.
    • Živimo v demokraciji, kjer smo vsi enakopravni in nihče mi ne more preprečiti, da ne bi stopil v bran nacionalnim interesom. [želi/namerava stopiti v bran]

    Tako je (po mnenju Domna Krvine) navidez nepotrebno dvojno zanikanje (formalno sicer samo enkrat, ker je pri preprečiti navzoče le v pomenski sestavi) mogoče pojasnjevati s potencialnostjo ob rabi pogojnika: dejanja v resnici NE BO, je le zamišljeno kot mogoče, če se ne izpolni pogoj, ki ga navaja preprečiti.

    Tudi Toporišič v Slovenski slovnici (2004, 499) navaja, da sta zanikani in nezanikani stavek pomensko lahko enaka, npr.: Si kaj lačen? = Nisi nič lačen? V takih in podobnih primerih nam pri razbiranju smisla povedi pomaga jezikovna pragmatika oz. naše jezikovne izkušnje in kontekst.

    Metod Čepar, Tina Lengar Verovnik, Domen Krvina, Peter Weiss, Helena Dobrovoljc (januar 2018)