×

Metonimija: zamenjava avtorja z delom in primernost za rabo v knjižnem jeziku




  • Vprašanje:

    Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?


    Odgovor:

    V strokovnih besedilih se pojavljajo pripisi tipa po Ramovšu, kjer je izpuščeno povzeto ali povzemam ali navajam. V strokovnih besedilih je to normalna raba, hkrati pa je lahko ob predlogu napisan tudi glagol ali pridevnik ipd., vsaj zaradi zmanjšanja monotonosti besedila, če pišoči zasleduje večjo gibčnost.

    Malo drugačen je predlog po v zvezi, kot je bolezen po Kugelbergu in Lisi Welander: bolezen, ki je poimenovana po ... Gre za pomensko (opisno, poimenovalno) enak postopek kot v izrazu Alzheimerjeva bolezen, le da pri ženskah nimamo možnosti, da bi uporabili pridevnik iz priimka levo od samostalnika, zato za predlogom po zapišemo ali ime in priimek ženske (raziskovalke, znanstvenice) v mestniku ali pa pridevnik na -ov ipd. iz njenega priimka: bolezen po Welanderjevi (da ostane njena obravnava na isti ravni kot pri moških: za Kugelberga nam ni treba vedeti, kako mu je ime, za Welanderjevo pa bi morali; zaostajanje izvira iz dolgoletnega odsvetovanja pridevnikov iz ženskih priimkov tipa Novakova za nosilko priimka Novak).

    Pri navajanju del ali teorij, ki so jih odkrili ali predstavili izjemni posamezniki v naši zgodovini, smo pogosto usmerjeni zgolj na ime osebe, ne pa na njegovo teorijo, delo ali kako drugo odkritje, kar je rezultat pomenskega prenosa, metonimije. Avtorja zamenjamo torej s stvaritvijo, kar je za manj poučenega bralca sicer težje, saj mora poznati zvezo med avtorjem in delom, vendar pa je metonimija pogosta pri strokovnem ali žargonskem izražanju. Skratka med ljudmi, kjer je zaradi poznavanja problematike izrazna in pomenska bližnjica nemoteča.

    Že Slovenski pravopis 2001 navaja npr. zvezo: kupiti Pleteršnika namesto kupiti Pleteršnikov slovar. Ker po pravopisu taka raba v knjižnem jeziku ni nevtralna, jo označi kot praktičnosporazumevalno (v členu 1061 je izraz tudi pojasnjen: »jezikovna prvina, značilna za vsakdanje sporazumevanje o praktičnih zadevah«).

    Tudi Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je pri prenovi poglavja o rabi velike in male začetnice razmišljala o tem, ali so zveze kot brati Cankarja, imeti Spacala in Jakopiča … sprejemljive v knjižnem jeziku. Po pregledu tovrstne rabe v različnih vrstah besedil smo ugotovili, da se pojavljajo podobni prenosi v vseh tipih knjižnega jezika, tako v strokovnem kot tudi v poljudnoznanstvenem in leposlovnem jeziku, zato ni razloga, da bi jih v knjižnem jeziku odsvetovali. Zdelo pa se nam je pomembno opozoriti na pomenski prenos, zato je v slovarskem delu nastajajočega pravopisnega slovarja (ePravopis, 2017) taka zveza uvedena s pojasnilom »v prenesenem pomenu« in za zgledom je navedena tudi popolna skladenjsko uresničena različica. Takih slovarskih sestavkov je trenutno osem. Dva primera:

    Jákopič Jákopiča samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime
    |slovenski slikar|: Glavni protagonist likovne umetnosti na prelomu stoletja so bili impresionisti z Rihardom Jakopičem (1869–1943) na čelu;
    v prenesenem pomenu V galeriji imamo Jakopiča in Spacala ter zanimivo skulpturo Počivavška Jakopičeva in Spacalova dela

    Valvasor Valvasorja [válvazor] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime
    |slovenski zgodovinar|: opus Janeza Vajkarda Valvasorja; Razprava o Cerkniškem jezeru je Valvasorju prinesla članstvo v Kraljevi družbi;
    v prenesenem pomenu To si lahko preberete v Valvasorju v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske

    V tem smislu svetujemo tudi vam: navedbo »po Daltonu« uporabljajte v besedilih, namenjenih tistim, ki bodo razumeli tudi pomenski prenos, sicer pa poskusite uporabiti povzeto po, kot je opisal Dalton ipd., da se manj spretni bralci ne bi spraševali, kaj pomeni. Nedvomno vse to spada v knjižni jezik.

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (januar 2018)